BIROKRACIJA DUŠI DRŽAVO IN ZAVIRA NAPREDEK

Kljub temu, da ima Slovenija dobro urejeno infrastrukturo in javne storitve, je administrativni sistem v državi izjemno zapleten in zelo obremenjujoč. Birokratski postopki, dolgi čakalni roki in pogosto pomanjkanje usklajenosti med različnimi institucijami predstavljajo oviro za učinkovito poslovanje, hitro reševanje vsakdanjih težav in povečujejo frustracijo med prebivalstvom.

V Sloveniji še vedno obstajajo številni postopki, ki vključujejo obsežno birokracijo in zahtevajo dolgo čakanje. To velja za številna področja, od izdaje osebnih dokumentov, prek prijave podjetij, pa vse do pridobivanja različnih dovoljenj in licenc. Čakalni roki za izdajo različnih dovoljenj ali odločb, kot so gradbena dovoljenja, vizumi ali socialni transferji, so lahko zelo dolgi, kar zavira poslovno dinamiko in življenje posameznikov.

Zaradi tega se ljudje pogosto odločajo za iskanje alternativnih poti ali za obvodne ukrepe, kar lahko vodi v neučinkovitost in nepoštene prakse, kot so korupcija ali druge oblike nepotizma. V nekaterih primerih so ljudje prisiljeni čakati mesece ali celo leta, da rešijo preprosta administrativna vprašanja, kar ustvarja napetosti in nezadovoljstvo.

Ena od velikih težav slovenskega birokratskega sistema je pomanjkanje koordinacije med različnimi organi in institucijami. Čeprav Slovenija razpolaga z napredno informacijsko tehnologijo, so številni postopki še vedno obremenjeni z nepotrebnimi formalnostmi in podvajanjem dela. Velikokrat se zgodi, da različni organi zahtevajo enake informacije od posameznikov ali podjetij, kar podaljšuje čas obdelave in povečuje administrativne stroške.

Pomanjkanje enotne digitalizirane platforme, kjer bi lahko državljani in podjetniki enostavno izpolnjevali dokumente, komunicirali z različnimi institucijami in spremljali status svojih zadev, še naprej obremenjuje državljane. Čeprav je Slovenija v zadnjih letih uvedla nekaj novosti na tem področju, kot je portal eUprava, še vedno ni dovolj široke uporabe enotnega sistema za vse postopke.

Država ima v strateških dokumentih opredeljenih več strateških investicij, ki se ne izvajajo, zaradi pridobivanja različnih soglasji. Pridobivanje gradbenega dovoljenja za Tretjo razvojno os proti Beli krajini traja že šest let. Podobno velja za umestitev drugega železniškega tira proti Kamniku in Kranju.

Zato je potrebno zakonsko opredeliti strateške projekte države in z zakonom te projekte umestiti ter pridobiti vsa potrebna soglasja.

Druga pomembna težava je nejasnost zakonodaje in predpisov. Zakonodaja se pogosto spreminja, a občutek, da so številni predpisi nejasni ali celo protislovni, je pogost. To pomeni, da tako podjetniki kot posamezniki težko razumejo, kaj je potrebno za izpolnjevanje zakonskih zahtev, kar povečuje možnost napak in posledično podaljša administrativne postopke.

V Sloveniji je v veljavi 772 zakonov in kar 22127 podzakonskih aktov. Za primerjavo: Ob osamosvojitvi smo imeli 368 zakonov in le 1075 podzakonskih aktov. Tolikšna količina zakonodaje ustvarja nered in nepreglednost.

Včasih je tudi težko ugotoviti, na katere organe se je treba obrniti za specifične storitve, in katere informacije so potrebne za pridobitev različnih dovoljenj ali dokumentov. Pomanjkanje enotnih smernic ali jasnih informacij vodi do zmede in povzroča, da se ljudje pogosto obrnejo na svetovalce ali plačljive storitve, da bi si olajšali navigacijo skozi kompleksni birokratski sistem.

Birokracija ima lahko resne posledice tako za gospodarstvo kot za vsakodnevno življenje državljanov. Podjetja, zlasti manjša podjetja, se pogosto srečujejo z ovirami, ki upočasnijo njihov razvoj in rast. Ko podjetniki izgubijo čas pri reševanju administrativnih postopkov, to pomeni manj časa za osredotočanje na inovacije, širitev poslovanja in ustvarjanje delovnih mest.

Podobno imajo tudi posamezniki, ki se srečujejo z birokratskimi ovirami, manj časa za opravljanje svojih osnovnih nalog. To vpliva na kakovost življenja, saj dolgotrajni postopki za pridobivanje socialnih transferjev, zdravstvenih storitev ali drugih osnovnih storitev pomenijo, da ljudje čakajo dalj časa na potrebne storitve.

Že dolgo časa se vsi zavedamo teh težav, vendar se izboljšanje birokratskega sistema premika prepočasi. V preteklosti so bili sicer sprejeti ukrepi, kot so uvedba enotnih točk za podjetnike, poenostavitev postopkov za ustanovitev podjetij ter širša uporaba digitalnih storitev. Vendar pa je potrebno še veliko narediti, da bi se birokracija resnično poenostavila in postala učinkovitejša.

Eden izmed ključnih ukrepov bi lahko bila nadaljnja digitalizacija postopkov. Enotna platforma, ki bi povezovala vse državne institucije in omogočila enostavno izmenjavo podatkov, bi znatno zmanjšala potrebo po nepotrebnem papirnem delu in povečala hitrost postopkov. Prav tako bi bila koristna jasna zakonodaja, ki bi zmanjšala pravno negotovost in olajšala razumevanje predpisov.

Tudi vi menite, da je treba birokracijo znatno omejiti? Pridružite se nam TUKAJ.