Jožef Horvat v Državnem zboru izrazil zaskrbljenost zaradi padca Slovenije na lestvici konkurenčnosti

Odbor za zadeve EU je na današnji seji obravnaval tudi stališča Republike Slovenije do vsebin, ki bodo na dnevnem redu zasedanja Sveta Evropske unije za konkurenčnost, v Bruslju, 26. maja 2014. V okviru razprave je Horvat izrazil zaskrbljenost saj je po včerajšnji objavi rezultatov švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD; http://www.imd.org/) Slovenija za tri mesta ponovno padla na lestvici konkurenčnosti in sicer na 55. mesto med 60-timi ocenjevanimi državami.

Jožef Horvat ugotavlja, da  vzhodna Evropa naglo izboljšuje svojo globalno konkurenčnost, Slovenija pa jo izgublja zaradi javnih financ, hitro naraščajočega dolga in poslovne neučinkovitosti.

Ključni razlogi, da je Slovenija pristala na repu lestvice konkurenčnosti so predvsem prevelika odvisnost države od zadolževanja in dojemanje menedžerjev, da so poslovna učinkovitost in vrednote na dnu. Slovenska podjetja ne dajejo prednosti usposabljanju perspektivnih kadrov, slovenska kultura ni odprta do tujih idej in izzivov, revizijske in računovodske prakse v podjetjih so porazne, nadzorni sveti ne nadzirajo dela uprav. Diagnozo stanja poznamo že nekaj let, ukrepanja pa ni. Nasprotno, delež podjetij v državni lasti se povečuje, državno upravljanje pa ni urejeno. Problematična je tudi nefleksibilnost in velika moč sindikatov, nekatere vodijo eminentni slovenski politiki. Tudi odhajajoča vlada vzbuja ves čas občutek, da smo bliže socialistični miselnosti kakor odprti ekonomiji. Model socialno tržne ekonomije, ki ga zagovarja Nova Slovenija, pa je za vplivne levo-sredinske centre moči neznanka.

Poleg neučinkovitosti korporativnega menedžmenta pa slovensko konkurenčnost znižuje med drugim slabša tehnološka opremljenost. Pravimo, da smo Slovenci zelo sposobni in pridni, delamo pa v podjetjih, ki so premalo tehnološko zahtevna, zato trpi dodana vrednost. Res je, da ne moremo prodajati rok, ker jih imamo premalo. Lahko pa prodajamo znanje. Čeprav tudi univerzitetno izobraževanje ne ustreza potrebam gospodarstva. Močno pa Horvata skrbi še nevarnost zaradi potencialne selitve raziskav in razvoja izven države kakor tudi siceršnje izselitve podjetnih ljudi.