16. večer i3 – in memoriam dr. A. Bajuk

V petek 18. oktobra 2013 sta Fakulteta za
poslovne vede in založba Družina v okviru ciklusa dogodkov,
poimenovanih »i³ (i na
tretjo potenco) – inovativnost & interdisciplinarnost & internacionalnost«
pripravili tematsko strokovno razpravo IN MEMORIAM DR. ANDREJ BAJUK – v
spomin na dr. Andreja Bajuka, mednarodno uveljavljenega finančnika,
svetovljana in politika, z naslovom Svoboda, ekonomija in Slovenija.
Povod za tokratni dogodek je bila 70. obletnica rojstva dr. Andreja Bajuka,
dogodka pa se je udeležilo blizu 80 udeležencev, med katerimi nekaj vidnih
osebnosti iz gospodarstva, znanosti, politike in duhovništva. Dogodka so se udeležili tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, podpredsednik Aleš Hojs, vodja PS NSi Matej Tonin in predsednica MO NSi Ljubljana Mojca Kucler Dolinar.

Osrednji gosti so bili prof. dr. Žiga
Turk, prof. dr. Janez Šušteršič in doc. dr.
Žiga Andoljšek, dekan Fakultete za poslovne vede. Do zadnjega mesta
napolnjena dvorana je imela priložnost prisluhniti trem prispevkom o novih
davkih, državnem proračunu, prihodu trojke, ekonomski svobodi in o osebnih
izkušnjah govorcev s pokojnim dr. Bajukom.

Dr. Žiga Andoljšek se je
v svojem prispevku osredotočil predvsem na davke. Davki so po njegovem mnenju
sicer nujno potrebni za financiranje funkcij države, vendar morajo biti pošteni
in v gospodarskem smislu ne smejo preveč ovirati razvoja. Posebej je izpostavil
negativen motivacijski vidik progresivnih davkov in pojasnil nekatere vplive
davkov na podjetja, posameznike in družino.

Po njegovem mnenju je trenutni davek na
nepremičnine tako dober kot slab, predvsem pa izrazito nepošten in v ekonomskem
smislu tudi škodljiv. Kot njegovo dobro lastnost je navedel splošnost, kot
slabosti pa nedoločeno trajanje, motivacijske vidike in stroške izvajanja. Po
njegovem bi bilo bolje uvesti časovno omejen krizni davek, ki bi ga ljudje tudi
lažje sprejeli. Navedel je zanimivo izkušnjo, ko je dr. Bajuk ob neki
priložnosti obravnave proračuna dejal, da bodo sicer vsi nekoliko več porabili,
a na koncu nekaj privarčevali. Po njegovem mnenju je bil dr. Bajuk pokončen
mož, zagovornik prostega gospodarstva in visoke morale.

Dr. Žiga Turk je dr.
Bajuka opredelil kot politika, ki je v svojem življenju v vseh okoliščinah
ostal gospod. Posebej je izpostavil poštenost, strokovnost in njegovo nagnjenje
k temu, da se na stvari vedno gleda z več zornih kotov (njegov tipičen a
vendar). Kot anekdoto je omenil, da je dr. Bajuk ob novih kadrih vedno
vprašal o poštenosti kandidata in ne o njegovih osebnih nagnjenjih in ostalih
lastnostih. Kot dober in odgovoren bančnik je po mnenju dr. Turka dobro vedel,
da je zadolževanje na račun prihodnjih generacij v resnici kraja, in da takšno
ravnanje ni socialno.

Dr. Turk je zelo spretno, neposredno in odločno
pojasnil stanje v slovenski družbi, v kateri po njegovem ni zaupanja v
inštitucije pravne države, in v kateri vladajo razmere, v katerih zmagujejo
prevaranti, in ne tisti najboljši. V razpravi se je vseskozi dotikal temeljnih
osebnih vrlin dr. Bajuka in jih umeščal v pojasnjevanje stanja v naši družbi.
Po njegovem je potreben resen dogovor o spremembah, ki državo lahko rešijo pred
gospodarskim propadom in politično skrajnostjo, kot smo ji priče v Grčiji. Dr.
Bajuk bi v trenutnih proračunskih razmerah po mnenju dr. Turka znal zaustaviti
državno potrošnjo in preprosto reči »nimam«.

Dr. Janez Šušteršič se je
v svojem prispevku posebej opredelil do vprašanja omejevanja ekonomske in
drugih svobod v obdobju gospodarskih kriz in navedel nekaj razlogov, zakaj je
treba ravno v obdobjih kriz več govoriti o svobodi in je ne zapostavljati.
Razmere splošnega negodovanja in jeze med ljudmi se namreč po njegovem mnenju
lahko hitro zavrtijo v povečanje ekonomske represije in celo v fizično nasilje.
Po njegovem mnenju je pravna država pomembnejši temelj za delovanje svobodne
družbe kot demokracija, čeprav je tudi slednja pomembna za sožitje med ljudmi.

Strinja se s tem, da mora država v času krize
ukrepati in dvigniti potrošnjo ter ohraniti harmonijo v družbi, vendar se mora
to dogajati na smiseln način in ob delovanju pravne države in enakih pravil za
vse. S precej zaskrbljenosti ugotavlja, da v časih krize navadno zmaga ravno
nasprotno prepričanje, ki po Hayekovsko izvira iz navadne človekove zavisti, ko
ljudje za svoje ravnanje in stanje krivijo ostale in zahtevajo linč kar vseh
povprek, in to ne glede na to, ali so do premoženja prišli zakonito ali ne.

V razpravi z občinstvom na temo trojke je
poudaril, da se ta pač zgodi, kadar bankrotiraš in nisi več zmožen poravnavati
svojega dolga. Na tak način je trojko tudi treba dojemati. Med razlogi za
vzbujanje strahu med ljudmi pred prihodom trojke je navedel implicitne grožnje
po občutnem in hitrem znižanju izdatkov državnega proračuna, vključno s plačami
in pokojninami. Stanje v Sloveniji je opisal kot zaskrbljujoče, saj je med
ljudmi že moč začutiti precej nelagodja. Ljudje so po njegovem mnenju že precej
razburjeni in v precejšnji negotovosti. Posebej je izpostavil, da se v
Sloveniji lahko pojavi tudi kakšna ekstremna politična stranka, ki bo igrala na
strahu pred trojko, kot se je to zgodilo v Grčiji, kar bi lahko pomenilo
občutno zaostritev razmer in ohromilo naš življenjski standard.