Jožef Horvat: Transparentnost nad poslovanjem javnih zavodov, družb v državni lasti in občin je nujna

Ljubljana (4. 3. 2014) – Poslanke in poslanci v Državnem zboru danes med drugim obravnavajo zelo pomembno novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki daje javnosti možnost vpogleda v poslovanje javnih zavodov, javnih podjetij in družb v državni lasti ter lasti lokalnih skupnosti. Jožef Horvat je v stališču Nove Slovenije – krščanskih demokratov dejal, da se bodo z razkrivanjem informacij o delu in poslovanju teh subjektov v številnih primerih lažje razkrivale morebitne koruptivne povezave pri kadrovanju in izvajanju postopkov javnega naročanja, neracionalni porabi finančnih sredstev in slabem gospodarjenju poslovodstva oziroma uprav teh institucij – zlasti v preteklosti.

Ob tem je še dodal: »Težišče učinkov, ki ga bo prinesla novela zakona pa se bo zagotovo odražalo pri poslovanju javnih zavodov, javnih podjetij in družb v državni lasti ter lasti lokalnih skupnosti v bodoče. Ker bodo podatki javnosti dostopni, bodisi preko javne objave, bodisi preko zahtev za dostop do informacij javnega značaja, saj bodo morebitne nezakonitosti dela bistveno lažje sankcionirale – ne le razkrivale, pač pa tudi prijavljale, nadzornim organom in organom pregona. Glede na to, da ti poslovni subjekti upravljajo z državnim oziroma javnimi sredstvi mora imeti javnost možnost pregleda in posredno tudi nadzora nad poslovanjem in nad porabo takih sredstev. V Novi Sloveniji zakonske rešitve, ki jih prinaša ta novela, pozdravljamo in hkrati obžalujemo, da te rešitve niso bile uzakonjene že pred leti. Zagotovo bi nadzor javnosti nad poslovanjem gospodarskih družb v večinski državni lasti oziroma občinski lasti mnogo pripomogel k zmanjšanju korupcije, zlasti sistemske korupcije. Ta se je najbolj razraščala prav v podjetjih v večinski državni lasti, saj se s strani države kot lastnice oziroma tudi s strani drugi nadzornih institucij ni bilo učinkovitega nadzora nad poslovanjem teh subjektov.«

NSi je pred tretjim branjem zakona v Državnem zboru sopodpisala tudi amandma, ki določa, da so informacije javnega značaja tudi informacije o vseh kreditih, kjer kreditojemalec zamuja z izpolnjevanjem obveznosti več kot tri mesece in sodijo v bonitetno skupino D in E, ne glede na to, ali so na slabo banko preneseni ali ne. »V kolikor bo amandma k temu zakonu sprejet bomo poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dostopu do informacij javnega značaja tudi podprli,« je v zaključku napovedal poslanec Jožef Horvat.

Celotno stališče NSi si lahko preberete TUKAJ.

Matej Tonin: Kdo se boji preglednega upravljanja z javnim denarjem?

Matej Tonin je v svoji razpravi uvodoma dejal, da se preglednega upravljanja z javnim denarjem bojijo predvsem tisti, ki javni denar izkoriščajo za svoje osebno bogatenje. »Popravek zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki je danes pred nami je na nek način korak naprej, korak v borbi proti takšnim zlorabam javnega denarja. Seveda pa v tem zakonu še vedno obstajajo tudi področja kjer smo bili, morda, preveč boječi, morda tudi premalo odločni, morda celo nejasni. Naj izpostavim zgolj dve odprti stvari, ki se mi zdita omembe vredni. In sicer, če natančno preberete, nikjer ne piše, da bo zakon veljal tudi za nazaj. Vsi zakoni veljajo za naprej. Retroaktivnost je problematična kakorkoli stvari obračate in če nekdo ta sprejeti zakon, ki ga bomo danes upam, da potrdili, tolmači zelo uradniško, lahko celo trdi, da transparentnost in preglednost na DUTB-ju torej na slabi banki ne velja za slabe kredite ki so bili že prenešeni, ampak samo za tiste, ki šele bodo preneseni,« je dejal Tonin.

V nadaljevanju je pojasnil, da zakon med drugim uvaja dvojno dostopnost do informacij javnega značaja: »Eno je proaktivna preglednost in druga je preglednost na zahtevo. Imamo majhen segment podjetij v 100 % državni oziroma občinski lasti, ki bodo določene podatke dolžne proaktivno objavljati tudi na internetnih straneh. Torej uvajali bomo neke vrste novi supervizor, če hočete. Ta javna podjetja v 100 % lasti bodo dolžna te podatke razkriti sama po sebi in jih javno objavljati. Na drugi strani pa obstajajo podjetja v pretežni državni lasti, kot so Telekom, Petrol pa še kakšno takšno večje državno podjetje v pretežni državni lasti, kjer se dejansko vrtijo milijoni in stotine milijonov in kjer se sklepajo tudi zelo visoke in težke donatorske svetovalne in druge sponzorske pogodbe. Za ta podjetja bo pa veljala preglednost samo na zahtevo,« je pojasnil vodja poslanske skupine NSi in noveli zakona napovedal svojo podporo.