Ljubljana (4. 2. 2014) – Poslanke in poslanci danes nadaljujejo
z rednim januarskim zasedanjem na plenarni seji. Med drugim obravnavajo zelo
pomembno novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki predvideva
javni dostop do podatkov o poslovanju bank in podjetij v večinski državni lasti.
Kot je že na parlamentarnem odboru dejal Jožef Horvat bi uzakonitev teh določb
pomenila »revolucionarno novost in pomemben prispevek k zmanjšanju korupcijskih
tveganj«.
Nova Slovenija je k vladnemu predlogu vložila tudi amandmaja,
ki predvidevata, da bi bili določeni podatki državnih družb dostopni tudi za 5
let nazaj in objavljeni na svetovnem spletu. Gre zlasti za podatke o izdatkih
poslovnega subjekta za naročila agentskih, svetovalnih ali drugih storitev,
sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb ter drugih pravnih poslov, s
katerimi se dosega enak učinek, ter za podatke o članstvu v poslovodnem organu,
organu upravljanja in organu nadzora,njihovih prejemkih ter informacije o
njihovem imenovanju oziroma zaposlitvi.
Podatki bi morali biti dostopni za 5 let nazaj
Če bosta amandmaja NSi sprejeta, ni postale prosto dostopne
informacije javnega značaja tudi informacije, povezane neposredne s krediti, ki
so bili iz bank pod prevladujočim vplivom države preneseni na DUTB, v skladu z
Zakonom o ukrepih RS za zagotovitev stabilnosti bank, in sicer kadarkoli v
obdobju od ustanovite DUTB do uveljavitve tega zakona. Na ta način bi bila javnost
lahko celovito seznanjena z vsemi prenesenimi krediti in podatki o vsakem posamičnem
kreditu, kot je to določeno v šestem odstavku 6. a člena omenjenega zakona.
Jožef Horvat je v svoji razpravi in pojasnitvi amandmajev
Nove Slovenije pojasnil, da ljudje želijo, da se denar in premoženje odvzame
tistim, ki so vzeli ljudem. Dodal je, da bi sprejeti zakon z popravki, ki jih
predlaga NSi ponudil orodje kako poiskati zlikovce, ki so nam pokradli državo
in jih seveda tudi razlastniniti, kaznovati in poslati v zapor. Ministra Viranta
je tudi opomnik, da v NSi želijo, da bi bili podatki na razpolago za zadnjih 5
let in ne od uveljavitve zakona naprej. »Potem nismo naredili nič in verjemite,
potem se res norčujejo sami iz sebe. Ampak za zadnjih pet fiskalnih let nazaj,
da bi lahko bili podatki na voljo. Poglejte, Supervizor, katerega oba hvaliva,
deluje od leta 2003,« je še dodal Horvat.
Je pa Jožef Horvat v razpravi opozoril tudi na nevarnost, da
bi z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja povozili ustave in
nekaterih drugih zakonov. »Treba se je
zavedati, da 39. člen zakona o gospodarskih družbah definira pojem poslovne
skrivnosti: »Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi
družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki,
delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno
skrivnost.« Se pravi, družba se odloči s pisnim sklepom, kaj je poslovna
skrivnost. 40. člen zakona o gospodarskih družbah pa govori o varstvu poslovne
skrivnosti: »S pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena,« torej 39.
člena, »družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb,
ki morajo varovati poslovno skrivnost. Gre torej za izjemno pomembno področje,
na katerega moramo biti pazljivi. To seveda ne pomeni, da jaz ne soglašam s
transparentnostjo, seveda soglašam, ampak v skladu z zakonom. Transparentnost
ja, vendar v skladu z ustavo in zakoni, ki med drugim tudi definirajo poslovno
skrivnost in varovanje poslovne skrivnosti,« je pojasnil Horvat in poslanke
in poslance pozval k podpri amandmajev NSi.
Predlog amandmajev si lahko v celoti preberete TUKAJ.