Jožef Horvat na Konferenci odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve

Predsednik Odbora za zadeve
Evropske unije Jožef Horvat se je 27. in 28. januarja 2014 v Atenah udeležil
srečanja predsednikov odborov v okviru Konference odborov parlamentov Evropske
unije za evropske zadeve (COSAC). Sporočilo vrha je bilo jasno: Prihodnost Zahodnega Balkana je v Evropski uniji.

Na dnevnem redu tokratnega
srečanja so ob proceduralnih zadevah bile sledeče točke:
– povezovanje Evrope z državljani – vloga institucij (osrednji govornik:
podpredsednik Evropske komisije in komisar za medinstitucionalne odnose in
administrativne zadeve Maroš Šefčovič),
– izmenjava pogledov o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi
parlamenti (osrednji govornik: Carlo Casini, predsednik Odbora za ustavne
zadeve v EP),
– prednostne naloge grškega predsedstva Svetu EU (osrednji govornik: namestnik
predsednika vlade in grški zunanji minister Evangelos Venizelos)

Srečanje predsednikov odborov
je pripravljalni sestanek za LI. plenarno zasedanje Konference odborov
parlamentov EU za evropske zadeve (COSAC), ki bo junija v Atenah.

V razpravi o prednostnih
nalog grškega predsedstva je predsednik Odbora za zadeve EU Jožef Horvat
spomnil, da so bile v času prejšnjega grškega predsedstva leta 2003 podpisane
pristopne pogodbe desetih držav kandidatk, tudi Slovenije, s petnajstimi
državami članicami ter da je v Solunu potekal vrh EU-Zahodni Balkan. Po
njegovem mnenju sta bila to zgodovinsko pomembna dogodka tako za širitveno
politiko EU kot EU sploh. Poudaril je, da se zaveda, da so številna področja,
na katerih je pomembno delovanje EU in njenih držav članic; in ta je grško
predsedstvo ustrezno določilo. Hkrati pa je izrazil obžalovanje nad dejstvom,
da širitvena politika ni med prednostnimi nalogami grškega predsedstva. Po
njegovem mnenju posebni odnosi predsedujoče države z nekaterimi državami
kandidatkami nikoli ne smejo določati programa Svetu EU. Solunska agenda, ki jo
je sprejel omenjeni vrh, je potrdila evropsko perspektivo za države v regiji.

Sporočilo tega vrha je bilo tako jasno: Prihodnost Zahodnega Balkana je v
Evropski uniji. Številni pozitivni koraki so bili v tem pogledu storjeni v
preteklem letu, na primer dogovor med Srbijo in Kosovom. Vsi ti koraki so
pokazatelj dejstva, da je t. i. soft power EU lahko učinkovita, če se jo
uporabi na pravi način. Po drugi strani pa razvoj v nekaterih državah Zahodnega
Balkana kaže velike slabosti. Ta razvoj v negativni smeri kaže, kako hitro se
pozitivni trendi lahko spremenijo v negativne. Iz tega razloga obžaluje, da je
širitvena politika izključena iz seznama prednostnih nalog grškega predsedstva.