Kdo so bančni gangsterji?

Bančna luknja je znana. Velika
je več kot 5 milijard evrov. Za sanacijo bančnega sistema bomo morali slovenski
davkoplačevalci prispevati najmanj 3 milijarde evrov. Državljani, ki so lastniki
delnic bank, bodo ostali brez vsega, denar, ki so ga vložili v nakup delnic, pa
je izpuhtel. Državljani, ki so svoje prihranke nalagali v podrejene finančne
inštrumente (bančne obveznice) bodo prav tako razlaščeni, izgubili bodo več kot
400 milijonov evrov. To so bremena, ki se jih nalaga prihodnjim generacijam.
Zaradi teh bremen bo manj denarja za šolstvo, za zdravstvo in za gradnjo nove
infrastrukture. Pomeni tudi manj sredstev za raziskave in razvoj. Posledice bančne
luknje bodo Slovenijo bremenile več desetletij. Kljub jasnemu oškodovanju
prihodnjih generacij zaslišanja pomembnih bančnikov kažejo, da odgovornosti za
škodo ne želijo prevzeti in vse prelagajo na krizo. Slovenskih bank ni potopila
kriza, niti ne kapitalizem, ampak bančni gangsterji.

Zadnja zaslišanja vplivnih
bančnikov na parlamentarni preiskovalni komisiji kažejo, kako si želijo
Pilatovsko umiti roke. Sprenevedajo se in zatrjujejo, da niso odgovorni za
bančno luknjo, saj naj domnevno ne bi mogli predvideti kreditne evforije v času
konjunkture. Trdijo tudi, da posameznikom in podjetjem niso mogli preprečiti
najemanja kreditov, saj je konjunktura dajala lažen občutek, da bo gospodarska
rast večna in da z odplačevanjem kreditov ne bo nobenih težav. Takšne trditve
so plehka obramba. Tovrstno izgovarjanje vplivnih bančnikov ovrže že preprost
pregled rezultatov poslovanja bank. Če primerjate poslovanje tujih in domačih
(državnih) bank, potem ugotovite naslednje: domače banke so v zadnjih letih
ustvarjale globoke bančne luknje (izgube), medtem ko so na drugi strani tuje banke
poslovale bolj stabilno, z dobičkom in brez velikih dokapitalizacij. Vprašanje,
ki se zastavlja je, ali ni bila konjunktura za vse bančnike enaka in ali ni
bila tudi kriza za vse bančnike enaka? Kje potem nastajajo razlike? V načinu
poslovanja. Bančniki v tujih (privatnih) bankah so projekte prosilcev za kredit
natančno proučili in kredite podeljevali šele, če so se projekti izkazali za
rentabilne in če je bilo odplačevanje kredita za prosilce dolgoročno vzdržno.
Na drugi strani so politično nastavljeni bančniki v domačih (državnih) bank
poslovali na podlagi navodil »sivih eminenc« slovenskega bančnega sistema. Na
zaslišanjih pred parlamentarno preiskovalno komisijo so priče povedale, da so
se »sive eminence« slovenskega bančnega sistema tedensko dobivale na vampih
(kosilu) nekje na Tržaški v Ljubljani ter dirigirale, katerim posameznikom in
podjetjem bodo državne banke kredit odobrile in katerim ne. V ozadju teh
odločitev ni bila nobena resna ekonomska analiza, ampak je šlo za navadno
gangstersko delitev denarja. Bančna mafija je imela lovke tako globoko, da na
kreditnih odborih, kjer se je odločalo o gangstersko dodeljenem kreditu ni bilo
niti minute razprave, čeprav je šlo za več milijonov evrov, medtem ko so bile
pri kreditih za nekaj tisoč evrov razprave dolge več ur. Kaj želim povedati? Da
za nastalo bančno luknjo, ki jo bodo plačevale prihodnje generacije, nikakor ni
kriva gospodarska kriza, ampak slabo vodenje državnih bank. Tržnih načel se ni upoštevalo,
ampak se je pristajalo na dogovorno ekonomijo »sivih eminenc« slovenskega
bančništva oziroma stricev iz ozadja.

Kot poslanec se ne morem
sprijazniti z dejstvom, da bomo zaradi kriminalnega vodenja državnih bank
plačevali vsi. In to več let. Ne morem se sprijazniti, da bodo prihodnje
generacije obsojene na stagnacijo. Ne morem se sprijazniti, da bodo nekateri
ostali brez svojih večletnih prihrankov, ker so slepo verjeli bančnikom in v
dobri veri kupovali bančne obveznice. Zato upam, da bo Ustavno sodišče
razveljavilo razlastitev lastnikov podrejenih finančnih instrumentov, ki so svoj
denar v dobri veri vlagali v banke, danes pa ostali brez vsega. Upam, da bo
sprejet popravek zakona o bančništvu, da bomo končno lahko videli, kdo je dajal
in kdo je dobil kredite, ki ne bodo nikoli poplačani in zaradi katerih bomo v
prihodnosti vsi prikrajšani. Če v prihodnjih letih ne želimo ponovitev zgodbe,
potem moramo nujno razkrinkati omrežje bančnih gangsterjev.

MATEJ TONIN, poslanec