Avtoceste in bančne luknje

V teh prazničnih dneh smo bili priča
intenzivnemu medijskemu pojavljanju vladajoče elite, ki je kar »skakala« iz
televizijskih ekranov in časopisnih strani. Eno najpomembnejših sporočil, ki so
nam ga iz dneva v dan predvajali,  je
bila oguljena, skoraj ponarodela fraza vladajoče koalicije, da smo dokazali da
zmoremo sami in da smo sedaj res suvereni. Dosežek, ki je bil malodane
predstavljen kot ekonomski višek naše samostojne države, pa je bilo sporočilo, da
imamo v bankah »samo« 4,8 milijard evrov veliko luknjo.

O naši suverenosti in o tem kako
vse zmoremo sami smo veliko slišali skozi zadnji dve  desetletji. Takrat se je ta suverenost
imenovala nacionalni interes. V resnici je ta suverenost pomenila zaporo za
tuje investicije, željo po privatizaciji družbenega premoženja s strani
nekdanjih partijskih elit (v največji meri je šlo za skupino ljudi združenih v
Forumu 21) in nadaljevanju socialističnega upravljanja z državo. In
»koalicija«, ki je tak interes zagovarjala je bila široka – SD kot večna
zagovornica državne (beri forumske) lastnine, SLS kot »skrbnica« državne
srebrnine, DESUS, kot nacionalni skrbnik upokojencev, ki bodo imeli 1000 evrov
minimalne pokojnine, in nazadnje najpomembnejša, žal le po imenu liberalna stranka
(LDS), ki je vsa leta »zgodbo o uspehu« gradila na paradigmi obvladovanja in
izčrpavanja  državnih podjetij. Kam sta
nas nacionalni interes in sedanja zgodba o naši suverenosti pripeljala, se
lahko prepričamo ob vsakem novem davku, ki ga vladajoča koalicija uvede, še
bolj pa bomo to suverenost občutili v prihodnjem letu.

Eden od nacionalnih interesov
tedanjega časa je bila tudi gradnja slovenskega avtocestnega križa. Ta je v
resnici v veliki meri  prispevala k
gospodarski rasti, zmanjšanju števila brezposelnih,  strokovnemu razvoju naše gradbene stroke in drugih
industrijskih panog, ki so bile vezane na gradnjo, regijski povezanosti in
mobilnosti. Avtoceste so odprle nove transportne povezave, zmanjšale število
mrtvih na slovenskih cestah, razbremenile obstoječe magistralne povezave in ne
nazadnje vsako leto s cestninami »prinesejo« skoraj 300 milijonov evrov. Dokler je
vodenje tega projekta bilo v rokah tistih, ki so bili zagovorniki nacionalnega
interesa (LDS-SLS) smo lahko poslušali kako pomembno je, da ceste gradimo sami,
ker to krepi našo suverenost. Mediji so bili polni zgodb o naših gradbenih
presežkih, posebej tistih, katerih odprtje je »sovpadalo« z volitvami (Črni
kal).

Kot je bilo razvidno iz
zaključkov parlamentarne preiskave je bila ta suverenost tudi močno politično
podprta. Generalni sekretar vlade in vodja poslanske skupine LDS sta se kar
neposredno, povsem suvereno, z izvajalci pogovarjala kdo, kje in na kakšen
način bo kak posel dobil in kje vse bodo poračunali izpade preteklih planiranih
dohodkov. Tega v medijih ni bilo zaslediti, saj je vendar šlo za nacionalni
interes. Tudi tožilstvo v teh primerih ni pričelo s postopki. Očitno je tudi
tožilstvo, zagovornik nacionalnega interesa, samo da ta interes izkazujejo »pravi«.

Ko se je oblast v letu 2004 zamenjala,
ko je na oblast prišla Koalicija Slovenija (SDS-NSi), pa smo bili lahko priča
neverjetnemu medijskemu obratu. Kar naenkrat je bilo vse  v zvezi z gradnjo avtocestnega križa napačno
ali zanič. Gradilo se je predrago in prepočasi. Novinarji so ustvarjali zgodbe
o nezadostni širini avtocest in odpiranju odsekov brez uporabnih dovoljenj (to
da Črni kal še v letu 2008 ni imel uporabnega dovoljenja jih seveda ni
motilo!). Po nepotrebnem naj bi gradili z lastnimi kapacitetami, saj so  oživele neutemeljene primerjave z gradnjo na
podlagi koncesij, ki naj bi bila bistveno cenejša. Uvedba vinjet je bila
označena za predvolilno darilo, počasi pa se je celoten projekt poizkušal
kriminalizirati. Vrh je ta zgodba dosegla v medijski »ugotovitvi«, da smo naš
avtocestni sistem za katerega smo plačali skoraj pet milijard evroc preplačali za
vsaj dve milijardi evrov.

In zakaj danes govorim o avtocestnem
križu kljub temu, da je celotna zgodba že zaključena?

Zato, ker so številke izgradnje
avtocestnega križa in naše bančne luknje neverjetno podobne. Prav tako je
neverjetna podobnost medijskega poročanja – le da je zgodba tokrat obrnjena.

Ko je koalicija z SDS in NSi v
letu 2012 pripravila podlage za slabo banko in upravljanje državnega premoženja
smo bili označeni kot tisti, ki smo veleizdajalci. Poslanka, danes predsednica
vlade, je z ustavnimi presojami hotela ustavljati projekte, za katere danes govori,
da so njena prioriteta. In mediji, tako kot za čas gradnje slovenskih avtocest,
za iste projekte enkrat govorijo da so kriminal, drugič, da so zagotovilo
našega napredka – v odvisnosti od tega, kdo je na oblasti!

O avtocestah govorim tudi za to,
da vas spomnim, da smo s »kar« pet milijard evrov zgradili slovenski avtocestni
križ, ki je tu, ki prinaša denar in ki je po medijskem spinu bil kraja
slovenskih državljanov.  In govorim o »samo«
pet milijard evrov, ki so izginile v slovenskih bankah, za katere ne vemo kje
so in kot nas podučujejo mediji in vlada, predstavljajo nacionalni uspeh in
našo suverenost. Seveda ne gre trditi, da je vodenje projekta izgradnje
slovenskega avtocestnega križa potekalo brez napak ali da morda kaj ne bi bilo
moč zgraditi ceneje. Tudi ne gre zagovarjati gradbenih kartelnih dogovorov, ki
so prav tako kot tisti ki že živijo (zavarovalniški, farmacevtski, odvetniški,
notarski) posledica naše »suverenosti« in zaprtja tujim naložbam. A dejstvo
vseeno je, da je bil projekt pripeljan do konca in da se danes odplačuje sam.

Zato je še toliko bolj poniglavo,
ko vsakodnevno poslušamo, da so nam ukradli »slovenske avtoceste« (kot rečeno
je bančna luknja takšna ko so stale naše avtoceste), a da bodimo ponosni na naše
oblastnike, ki so nam kljub temu ohranili suverenost.  Kraja v slovenskih bankah je torej tako
velika, da bi s tem denarjem lahko zgradili celotno tretjo (Koroška – Bela
Krajina) in četrto razvojno os (osrednja Slovenija – Žiri – Tolmin – Nova Gorica),
pa še za obnovo obstoječega omrežja bi ostalo.

Ne delam si utvar, da bo tokrat v
raziskovanju odgovornih za razmere v bankah kaj drugače, kot je bilo to za čas
gradnje avtocest. Tožilstvo za  »prave«
ne bo imelo podlag za ukrepanje, bo pa gotovo našlo nekaj »primernih« za
slepilo javnosti. Tudi mediji že poročajo o tem, kako je  finančni minister (ki nima nikakršnega vpliva
na podeljevanje kreditov v bankah) v tem času bil Andrej Bajuk, ne pa o tem da
so banke vodili  Kramar (LDS), Bohorič
(SD), Lenič (LDS) ali člani Foruma 21 
(Pajenk).

Za konec naj vsem tistim
Korošcem, Belokranjcem, Tolmincem, Žirovcem (še marsikatero regijo in občino bi
lahko naštel), ki se vsakodnevno počasi vozijo po starih, razpadajočih in
ovinkastih cestah vseeno vlijem nekaj optimizma. Ne mislite na to, da bi se z
denarjem, ki so ga naropali v bankah, in ki ga plačujemo vsi, lahko vozili po
sodobnih, varnih in hitrih cestah. V času, ki ga preživite na cestah raje
mislite na to,  da nas je vlada za
nakradeni denar drago zadolžila in nam »vrnila suverenost«!

Pa srečno v leto 2014 !

Aleš Hojs
podpredsednik NSi