Matej Tonin ob interpelaciji: Minister Virant je deloval škodljivo za Slovenijo

Ljubljana (12. 12. 2013) – Današnja izredna seja Državnega zbora je namenjena
interpelaciji ministra Gregorja Viranta, ki jo je z drugimi opozicijskimi
strankami predlagala Nova Slovenija. Matej Tonin je v obrazložitvi
interpelacije dejal, da je minister Virant neprimeren za to funkcijo predvsem
zato, ker s svojimi predlogi na področju lokalne samouprave ogroža skladen
regionalni razvoj, na novo zaposluje v javni upravi in diskriminira javne
uslužbence glede na članstvo v sindikatih, ter nepravično ureja problematiko
izbrisanih.

»Z vloženo interpelacijo želimo opozoriti na stran poti
ministra Viranta, z interpelacijo želimo dati priložnost vam dragi poslanci in
poslanke iz koalicije, da spregledate in končno ugotovite, da minister Virant s
svojo politiko ogroža skladen regionalni razvoj, da ne zmanjšuje javne uprave
tako, kot je obljubil, da jo bo in da neprimerno ureja problematiko izbrisanih.
Upam pa, da se tudi zadevate, da v kolikor boste danes ministra Viranta podprli,
s tem prevzemate tudi odgovornost za njegovo politiko. Potem niso več potrebni izgovori,
češ, to je delal minister, mi pa želimo in delujemo drugače,« je uvodoma dejal
vodja poslanske skupine NSi.

Tonin: Manjše občine so nastale zato,
ker so bili določeni kraji zapostavljeni in pozabljeni

V nadaljevanju je predstavil razloge, ki kažejo na to, da je
obstoj malih občin upravičen in  navedel
primer občine Destrnik, ki je kot samostojna občina doživel velik razvoj. »Potrebno
se je vprašati in osvežiti spomin zakaj so te male občine sploh nastale.
Odgovor je zelo preprost. Zaradi tega, ker so veliki centri pozabili na
oddaljene in ruralne kraje in jih dolga leta zapostavljali. Recimo, da bom še
nekoliko bolj plastičen, bom omenil domač primer ministra Viranta, to je primer
velike občine Domžale. Tudi ta občina se je razdelila na več manjših občin:
Lukovica, Moravče, Trzin, Mengeš in tako naprej. Zakaj so te občine nastale?
Zaradi tega, ker je center, središče pozabil na te oddaljene kraje. Pojdite in
vprašajte ljudi v Moravčah, v Lukovici kaj si mislijo o nekoč enotni občini in
dobili boste zelo jasne odgovore. Sprašujemo se zakaj minister ukinja eno
redkih institucij, ki danes še skrbi za razvoj in zakaj bi ukinjali nekaj, kar
kaže da danes deluje dobro. Ob vnemi pri ukinjanju občin se pozablja naslednje.
Tudi če mi teh sto občin ukinimo bo še vedno moral nekdo skrbeti za te kraje,
ki jih danes pokrivajo te občine. In kdo, kdo bo ponovno skrbel za te kraje in
za ta območja, minister Virant želi, da ponovno tisti, ki so jih pred leti že
pozabili in zaradi katerih so nastajale nove občine. Zato smo predlagatelji
prepričani, da bi ukinjanje skoraj polovico slovenskih občin pripeljalo do nove
centralizacije in do ponovnega povečanja razlik med posameznimi deli Slovenije,«
je še pojasnil Tonin.

Kako razvijati turizem brez razvoja
občina

Tonin se je tudi vprašal, kako razvijati slovenski turizem,
če se zapostavlja razvoj predvsem podeželskih občin: »Danes so občine vir in
gonilna sila turizma. In če ukinemo še tiste elemente, še tiste institucije, ki
danes skrbijo za to, da kulturni spomeniki ne propadajo, da se turisti lahko
pripeljejo do turističnih središč po urejenih cestah, potem smo se ustrelili v
koleno. Zato, spoštovana koalicija, z odločnim “ne” ministrovi
politiki ukinjanja občin boste danes dali priložnost nadaljnjemu enakomernemu
razvoju vseh koncev Slovenije.«

Novo zaposlovanje v javni upravi
kljub drugačnim obljubam

Matej Tonin je spomnil tudi na besede ministra Viranta, ki
jih je izrekel še med volilno kampanjo leta 2011. »Zelo mi je ostala v spominu
izjava ministra Viranta, ki je rekel: “Jaz se zavzemam, da se slovenska
javna uprava zmanjša za polovico, za 50%.” In tekom volilne kampanje leta
2011 je minister Virant dajal vtis, da je res slovenska javna uprava prevelika
in da je na tem področju treba nekaj postoriti. Govoril je tudi o tem, da si
lahko privoščimo le takšno javno upravo, kot jo lahko tudi plačamo. Spomnil bom
tudi izjav, ko je definiral, kakšne javne uslužbence poznamo: “Poznamo
garače, tisti, ki v tej javni upravi res trdo in dobro delajo. Poznamo take, ki
so neškodljivi, da opravijo svojih 8 ur in potem odidejo, poznamo pa tudi take,
ki tej Sloveniji delajo ogromno škodo. In ob tem je takrat minister Virant
dejal, da je nepravično, da so vsi enako plačani, da so enako plačani tisti, ki
delajo škodo Sloveniji kot tudi tisti, ki delajo dobro Sloveniji. Minister
Virant, te vaše besede omenjam zaradi tega, da vam pokažem oziroma da vas
vprašam, kaj tako bistvenega se je od leta 2011 do danes dogodilo, da ste na
tem področju tako zelo spremenili svoje mnenje. Vsi mi, tudi v opoziciji si želimo
javno upravo kjer ne bodo izenačeni berači in lenuhi. Želimo si javno upravo,
ki bo visoko učinkovita in pa dober servis državljanom in ob vseh teh dejstvih
se še enkrat sprašujem, kako je mogoče, da je minister, ki je na področju
urejanja javne uprave tako veliko obetal, pristal na novo zaposlovanje v javni
upravi,« je vprašal Tonin in pojasnil, da je bilo od leta 2008 v gospodarstvu
izgubljenih 93 tisoč delovnih mest, v istem času pa je bilo v javnem sektorju
ustvarjenih oziroma na novo zaposlenih 3.200 javnih uslužbencev.

V zaključku je izpostavil tudi na, po mnenju predlagateljev
interpelacije neprimerno, reševanje problematike izbrisanih. »Zavedati se
moramo, da med izbrisanimi obstajajo pomembne razlike. Nekateri so z ureditvijo
statusa odlašali enostavno zato, ker v Slovenijo niso verjeli, nekateri pa si
statusa niso uredili, zaradi nevednosti ali drugih posebnih okoliščin. Ampak,
po zakonu, ki ga je predlagal minister Virant bodo izbrisani upravičeni do 50
evrov odškodnine za vsak mesec, ne glede na prejšnje razlike. Tisti, ki pa niso
verjeli v Slovenijo, ki si niso pravočasno uredili status in so s temi stvarmi
odlašali, morda celo odšli na jug in sodelovali v kakšni balkanski vojni in so
si status uredili šele v letu 2010, ti pa bodo upravičeni do odškodnine za vsak
mesec od leta 1992 do leta 2010. In to je ključna točka, ki jo očitamo ministru
in zaradi katere trdimo, da zakon nepravično ureja odškodnine, ker dela
bistvene razlike med tistimi, ki so si status hitro uredili in tistimi, ki so s
tem odlašali,« je dejal Tonin in dodal, da v NSi absolutno spoštujejo odločitev
Evropskega sodišča in si tudi želijo, da se krivice popravijo, »ampak ne na
način, da se povzročajo nove krivice.«

Uvodno obrazložitev interpelacije, ki jo je podal Matej Tonin si lahko v celoti preberete TUKAJ. 

Ljudmila Novak: Najvišje funkcije morajo zasedati osebe z integriteto

Ljudmila Novak je dejala, da je minister Gregor Virant sicer
delaven, ampak če ima človek preveliko delovno vnemo lahko naredi tudi
mnoge napake: »In prav to zaletavost mi očitamo ministru Virantu, kajti prav s
prehitrim govorjenjem o ukinjanju občin in ukrepih, ki jih bo izvedel, je
naredil v Sloveniji veliko slabe volje, čeprav dejansko še ni ničesar od tega
izvedel, je bilo o tem ogromno govorjenja, pa ne samo s strani opozicijskih
poslancev, ampak s strani celotne slovenske javnosti, torej je treba paziti
tudi na besede, da preveč ne prehitevajo misli in na koncu se izkažejo tudi kot
zelo škodljive.

Ali je minister Virant oseba z
integriteto, ali res dela to kar govori?

»Najvišje funkcije v
državi morajo zasedati izključno osebe z integriteto, to je cilj h kateremu
stremijo tako politične stranke kot tudi volivci. In kakšne lastnostni se
pričakuje od najvišjih državnih funkcionarjev?,« se je vprašala predsednica NSi
in dejala: »Na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije lahko
preberemo definicijo integritete, pa si jo oglejmo. Integriteta je celovitost,
skladnost, pristnost, poštenost in verodostojnost. Oseba z integriteto je
oseba, ki govori kar misli in dela to kar govori. Njena dejanja so skladna z
moralnimi normami in veljavnim pravnim redom. Ali je minister dr. Gregor Virant
oseba z integriteto, ali res dela to kar govori? Njena dejanja so skladna z
moralnimi normami in veljavnim pravnim redom. Ali je minister dr. Gregor Virant
oseba z integriteto, ali res dela to kar govori? Predlagam, da si na to
vprašanje odgovori minister sam, ampak tudi samokritično.«

Občine so bile pomemben blažilec
gospodarske krize

Poudarila je tudi, da so občine pomemben del slovenskega razvoja.
»Z investicijskimi projekti so bile občine pomemben člen za blaženje
gospodarske krize, saj je izvajanje investicij v infrastrukturo omogočalo delo
in preživetje številnim gospodarskim subjektom, gospodarskim družbam in
samostojnim podjetnikom, zlasti s področja gradbeništva, ki so bili sicer v
času gospodarske in finančne krize najbolj na udaru,« je pojasnila Ljudmila
Novak in v zaključku izpostavila ministrov napačen pristop pri reševanju
problema izbrisanih. »Krščanski demokrati ministru tudi očitamo za državo
škodljivo delovanje v primeru povračila odškodnin tako imenovanim izbrisanim.
Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega
prebivalstva, je po svojem konceptu v nasprotju s splošnimi pravili
odškodninskega prava. Predvsem nasprotujemo izključitvi individualne obravnave
vsakega posameznega primera izbrisa. Zakon je po svoji vsebini tudi nepošten,
predvsem do tistih, ki so si svoj status pravilno in pravočasno uredili, saj
prav ti do odškodnin ne bodo opravičeni ali pa bodo njihove odškodnine
najnižje,« je pojasnila in spomnila, da sta v Nemčiji zaradi dveh majhnih
napakic odstopila dva ministra in dva predsednike Nemčije, zato tudi majhnih
napakic ne gre tako zlahka opravičevati.

Razpravo Ljudmile Novak si lahko v celoti preberete TUKAJ.

Jožef Horvat koaliciji: KPK se je že
odstranila, najbolje, da odstranite še opozicijo

Jožef Horvat je v imenu predlagatelja interpelacije zoper
ministra Viranta uvodoma izpostavil, besede predsednice vlade, ki je v svojem
govoru problematizirala uporabo instituta interpelacije. »Nočem biti tako grob
kot je bila na začetku gospa predsednica Alenka Bratušek, ki je oklofutala in brutalno
napadla opozicijo, ki jo hoče utišati. Spoštovana koalicija imate vse možnosti,
imate infrastrukturo, naberite 40.000 podpisov, izglasujete referendum, da se
opozicija do konca mandata odstrani,« je predlagal Horvat.

V nadaljevanju je poslanec krščanskih demokratov pojasnil, da
Nova Slovenija ni proti reformi lokalne samouprave,  »ampak ne na tak način gospod minister, kot
ste jo vi napovedali, ko ste pravzaprav točno na dan, ko je padel paket mister
muscolo v istem dnevu rekli, da imate koalicijsko soglasje, da greste v reformo
lokalne samouprave pod naslovom izbrisa skoraj polovice slovenskih občin. Brez
kakršnega koli koncepta, brez kakšnih koli izračunov midva sva se saj se
spomnite pred parlamentarnimi počitnicami na to temo pogovarjala, ko sem jaz
pač v okviru poslanskega vprašanja vas spraševal na kakšen način. Mi smo tudi
spraševali Ministrstvo za finance ali ima kakšne izračune, nas zanimajo
finančni učinki, nobenega odgovora ni bilo ne s strani Ministrstva za finance
ne z vaše strani.«

Merilo 5000 prebivalcev za samostojno
občino je napačen kriterij

Jožef Horvat je dejal, da kriterij 5000 za samostojnost
občine ni pravi kriterij: »Kaj pa tista občina, ki ima danes 4 tisoč 990 ljudi in
imajo dobro demografijo, imajo 20 nosečnic in bodo jutri preskočili mejo 5
tisoč. Kaj boste z njimi? Popolnoma napačen kriterij. Kar zadeva
financiranje občin, gospod minister, vi ste bili v vladi 2004 – 2008, ko veste,
da smo zelo dobro, drastično, pozitivno smo popravili financiranje občin.
Nekatere podeželske občine so dobile tudi do 25% denarja več. Res je, smo pa
takrat tudi kakšne spregledali. Pozorno sem vas poslušal, korektno ste omenili,
da smo pa nekatere situacije spregledali. Zakaj je recimo Občina Gornji Petrovci
najbolje zadolžena? Treba je pogledati zakaj. Zato, ker ima veliko kilometrov
občinskih cest, razpršena naselja, najbrž je te otroke tudi treba došolati in
so enormni stroški za to, da se vzdržujejo ceste, se plačajo stroški za prevoz
otrok v šolo in tako naprej in tako naprej.«

Jožef Horvat je še dejal, da ministrova dozdajšnja pojasnila
sploh niso bila povezana z očitki iz interpelacije, prav tako pa še ni
dogovoril na konkretna vprašanja. Ministra je namreč vprašal, ali je kdajkoli
od Adrie Airways dobil oziroma kupil letalske vozovnice s posebnim popustom.

Razpravo Jožefa Horvata si lahko v celoti preberete TUKAJ.

Iva Dimic: Funkcionarji bi morali
paziti kaj rečejo in kako rečejo

Iva Dimic je v svoji razpravi dejala, da bi morali
funkcionarji najvišjega ranga paziti kaj izrečejo in na kakšen način. »Vaša izjava,
da nameravate zmanjšati število občin in to kar za približno nekje okrog 100 se
je vrtela številka, je slovensko javnost močno, močno razdražila, razburila,
skratka začelo se je vsesplošno posploševanje kaj in kako se lotevate tega
perečega problema, ki pa so ga sami občani izglasovali na posameznih
referendumih v posameznih občinah. S to izjavo ste dali vedeti kaj si mislite o
javni lokalni samoupravi. Potrebno jo je ukiniti. To je odmevalo po vseh
medijih, po vseh časopisih, radijskih sprejemnikih in televiziji,« je pojasnila
Iva Dimic.

»Ukinjanje občin bi povečalo zagotovo regionalne razlike v
Sloveniji, ki so se s tem, da so se nekatere majhne občine lahko osamosvojile,
te razlike nekako ublažile. Ne vem če se pač v politiki res vsi zavedamo, da so
slovenske občine danes gonilna sila razvoja. V tej finančni in gospodarski
krizi so namreč občine edine, ki še lahko investirajo v večje projekte in
infrastrukturo. Vse prevečkrat pa pozabljamo pri vseh teh številkah, ki smo jih
danes slišali, tudi na druge vidike pomena občin. Na primer na družbeno plat,
ki jo občine udejanjajo s tem, ko povezujejo, spodbujajo in sofinancirajo
različna društva in lokalno skupnost, kot celoto. Verjamem, da se to ne da vse
finančno ovrednotiti ampak za obstoj slovenskega naroda, za obstoj te družbe in
lokalne samouprave, je to izrednega pomena, ki se ga res ne da finančno
ovrednotiti. Če dejansko priznate ali ne, se je ukinjanje občin že začelo, med
drugim tudi z znižanjem sredstev za investicije iz 4% na 2%. To so sredstva za
infrastrukturo in komunalo. Kaj bo temu sledilo?,« se je vprašala poslanka in
podpredsednica NSi
in zaključila:

»Ljuba Slovenija, kam smo prišli. Lokalno skupnost bomo urejali
po danskem načelu, socialno zakonodajo po skandinavskih deželah, pravosodje
bomo urejali po Islandiji in Irski, kmetijstvo ne vem po katerem. Ja, kam smo
prišli? Mislim, da je v tej državi dovolj znanja, dovolj želje, da se zadeve
pravilno zapeljejo in od ministra kot najvišjega funkcionarja v državi bi res pričakovala,
da se temu tudi primerno obnaša.«

Razpravo Ive Dimic si lahko v celoti preberete TUKAJ. 

Izredno sejo Državnega zbora lahko v živo spremljate TUKAJ.

Vloženo interpelacijo si lahko v celoti preberete TUKAJ.