Matej Tonin: Za bančni kolaps bi morali večjo odgovornost nositi člani uprav in nadzornih svetov bank

Ljubljana (29. 10. 2013) – Na nadaljevanju redne seje Državnega zbora danes poteka razprava o noveli zakona o bančništvu. Matej Tonin je ob tem dejal: »Večjo odgovornost za kolaps bančnega sistema morajo nositi tisti, ki so ga povzročili. To so člani uprav in nadzornih svetov. Vsi ti so s svojim premoženjem odgovorni za svoje slabe odločitve. Njihova odgovornost obstaja že po do sedaj veljavnih predpisih, konkretno gre za 60. in 66. člen Zakona o bančništvu, vendar se očitno ta dva člena v praksi ne izvajata, saj si člani uprav in nadzornih svetov še vedno izplačujejo visoke plače in nagrade kljub slabemu poslovanju bank.«

Vodja poslanske skupine NSi je uvodoma poudaril, da popravki zakona o bančništvu,prinašajo dve pomembni stvari pri sanaciji bančnega sistema: izključujejo ciprski model, kjer bi breme za reševanje bank nosili tudi varčevalci, podaljšujejo pa se tudi zastaralni roki za kazniva dejanja v bančnem sektorju. »To sta zagotovo dve pozitivni stvari. Kljub temu pa imamo v Novi Sloveniji še vedno nekaj pomislekov nad pomanjkljivostim in nenavadnimi konceptualnimi rešitvami, s katerimi se ne moremo strinjati, predvsem menimo, da lastniki podrejenih finančnih instrumentov ne bi smeli nositi bremena sanacije bank v večji meri kot lastniki depozitov nad vrednostjo 100 tisoč evrov. Namreč ne eni ne drugi niso imeli pravice upravljanja in odločanja v bankah,« je pojasnil Tonin.

Tonin: Za bančno tajnostjo se prepogosto skrivajo nezakonite odločitve

»V Novi Sloveniji nasprotujemo dejstvu, da se z državno pomočjo sanirajo vse banke, torej velike, sistemske in tudi tiste manjše in to ne glede na javni interes, torej tako sistemske kot tudi manjše. Našemu mnenju pritrjuje tudi Evropska centralna banka, ki v svojem mnenju o spremembah zakona pod točko 3.2 pravi: “Če organ za reševanje ugotovi, da javni interes ni ogrožen, bi morala institucija prenehati po običajnih postopkih zaradi insolventnosti, ki veljajo za take institucije, po nacionalnem pravu.” Te stavke in te določbe mi razumemo tako, da mora država manjše in nesistemske banke poslati v stečaj, ne pa jih reševati z javnim denarjem,« je glede pravilnosti insolvenčnih postopkov dejal Tonin in opozoril tudi, na pojem »bančna tajnost«, ki se jo v Sloveniji uporablja vsevprek. »Za bančno tajnostjo se namreč vse prepogosteje skrivajo nepravilne, da ne rečemo nezakonite odločitve članov uprav in nadzornih svetov. Zaveza bančne tajnosti pa je šla celo tako daleč, da celo institucije, ki so opravljale revizijo bančnega poslovanja, niso prijavljale sumov kaznivih dejanj organom pregona, ki so bile ugotovljene ob revizijah,« je zaključil Tonin. 

Celotno stališče NSi, ki ga je predstavil Matej Tonin si lahko preberete TUKAJ.