Poslanci državnega zbora na današnji redni seji obravnavajo
18. redno poročilo varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. V
imenu Poslanske skupine Nove Slovenije je stališče do dela varuhinje človekovih
pravic podala poslanka Iva Dimic. Poudarila je, da smo pri podrobnejšem
pregledu poročila v Novi Sloveniji zaskrbljeni, saj je največji porast pobud ravno
na področju zagotavljanja ustavnih pravic. Med drugim je tudi opozorila na porast
primerov razžalitve verskih čustev in izpostavila ustrezen odziv varuhinje
glede ponovnega zažiga križa v Strunjanu, na kar so poslanci Novi Slovenije opozarjali
že v preteklosti.
Iva Dimic je glede zažiga križa še povedala, da storilci še
danes niso kaznovani, saj je bila kazenska ovadba zavržena. »Letošnjega aprila je tožilstvo obvestilo,
da za obravnavno dejanje ne obstajajo znaki kaznivega dejanja. Koristen bi bil podatek
koliko sumov kaznivih dejanj s tega področja je bilo obravnavnih in koliko
sankcioniranih. Kot kaže dlje od navedbe kazenske določbe v teh letih
samostojne države nismo prišli. Žalosti nas, da pristojne institucije
pritrjujejo domnevni umetniški svobodi, ki se je v tem primeru izkazala nad
svobodo vesti«, je dejala Iva Dimic.
V nadaljevanju je še izpostavila področje socialne varnosti,
kjer je bilo obravnavanih največ zadev. Poročilo varuhinje namreč pritrjuje
ugotovitvam na katere Nova Slovenija že dalj časa opozarja. »Nova ureditev uveljavljanja pravic iz
javnih sredstev, ki velja od 1. januarja 2012 in tako imenovani Svetlikov
zakon, je močno posegel v pravico socialno najšibkejših in jim povzroča izjemne
težave pri zagotavljanju normalnih življenjskih razmer, predvsem tudi za mladoletne
otroke«, je povedala Iva Dimic.
Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je uvodoma dejala, da smo
lahko zaskrbljeni kar smo slišali in zaskrbljeni nad tem, da se to poročilo iz
leta v leto stopnjuje po tem kaj se je slabega zgodilo v naši družbi. »Vendar ko ugotovimo diagnozo, potem lahko
začnemo tudi zdravljenje, zato jaz jemljem to poročilo tudi kot ogledalo
oziroma diagnozo na podlagi katerega bomo lahko izboljšali tudi prihodnje
zdravljenje, da bomo nekoč lahko rekli, napredujemo, tudi v smeri izboljšanja
človekovih pravic, v smeri izboljšanja spoštovanja vrednot, ki so nekoč bile
odlika Slovenca in slovenske družbe«, je poudarila predsednica. Po mnenju
Ljudmile Novak poročilo tudi dokazuje, da imajo vse institucije v državi še
veliko dela za izboljšanje stanja.
Ob tem je Ljudmila Novak spregovorila o etiki javne besede. »Tukaj zagotovo tudi poslanci nismo vedno
zgled, velikokrat mi predvsem starejši ljudje povedo, da gledajo vedno tretji
program, da spremljajo naše razprave, da se ob tem jezijo, včasih tudi zaprejo
televizor«, je dejala.
Predsednica
je v nadaljevanju opozorila tudi na sodobne medije on dejala, »da se na forumih piše toliko slabega, več
kot v katerikoli gostilni, tako da mislim, da bi tudi tu morali sprejeti neke
ukrepe. Tam se napiše vse, anonimno reče vse, pljuva čez vsakogar, nobena
avtoriteta ni pomembna, laži pa ogromno. Tudi nekateri rumeni tiski niso nič
boljši, ko te do konca osramotijo, osramotijo ime, pišejo v “naj bi”,
“pravijo”, “iz anonimnega pisma smo nekaj izvedeli” in tako
naprej. Avtorja ni, ko daš pritožbo za popravo objave, napišejo: “Niso
bile trditve, bili so pogojniki.” Torej, na tak način lahko vsak blati
vsakogar. Seveda, tudi mi, politiki, smo žrtev tega. Tudi če želiš delati
dobro, učinkovito, pametno, si deležen zmerljivk, da si lopov in tako naprej«, je
povedala Ljudmila Novak.
Spregovorila je tudi o nestrpnosti: »Nestrpnost. Nestrpnost do verskih skupnosti, do vernikov, vedno
pravim, pa zakaj nam je tega treba. Jaz sem verna, ti nisi, ni problema, zakaj
se moramo obmetavati, zakaj si moramo to očitati. Še posebej boleče pa je, ko
dejansko neka neprimerna, sramotna dejanja označimo kot izraz kulture oziroma
svobode umetniške ustvarjalnosti. In na koncu nekdo ob vsej nestrpnosti dobi še
celo naziv častnega občana; o imenih ne bom govorila, primer je zelo znan in v
preteklosti obžalovanja vreden. Sama se večkrat sprašujem, zakaj smo pravzaprav
kristjani deležni tolikšne nestrpnosti, toliko propagande proti Cerkvi. Seveda
ima svoje napake, vemo, jih nič ne opravičujem. Po drugi strani je pa vendar to
del naše kulture. Ta naša vera je oblikovala slovensko kulturo, do katere smo
tako nestrpni. Na nekem drugem koncu sveta vsi skočijo v zrak, če nekje žalijo
to kulturo, mi pa še sami pomagamo pljuvati po njej. Pa tudi to, da počasi
svoje kulture, ki je zrasla tudi na podlagi krščanstva in naše vere, ne bomo
več razumeli. Naj mi bo oproščeno, če spomnim na to, da je pred kratkim nekdo
omenil, da je bila velika noč julija. Ne bom o imenih govorila, ne želim
nikogar izpostavljati, ampak to je samo eden izmed primerov, kam bomo prišli,
če ne bomo spoštovali svojih korenin, svoje tradicije, svoje kulture ali pa
celo to nestrpnost zagovarjali. In sem zadovoljna, da je tudi varuhinja to
izpostavila, kajti v preteklosti sem imela večkrat občutek, da se ta del
nestrpnosti z veseljem spregleda. In nismo imeli ali pa nimamo enakih vatlov za
vse«, je povedala predsednica stranke.
V nadaljevanju je spregovorila še o pokopu žrtev. »Nekateri pravijo, pustimo zgodovino,
danes imamo veliko problemov. Res je, veliko problemov imamo, veliko denarja
potrebujemo, veliko dolgov imamo in tako naprej. Vendar sama to področje
razumem kot tisti potreben korak k spravi, tisti potreben korak k razumevanju
naše zgodovine, potreben korak k večji strpnosti. In če naša kultura temelji
tudi na tem, da si vsaka žrtev zasluži grob, dostojen pogreb, spoštovanje,
potem moramo tudi na tem področju narediti korak naprej in mislim, da bomo tudi
vsi bolj zadovoljni, če se ne bomo vedno vračali nazaj k istim problemom, ker
se vedno vračamo zato nazaj, ker teh problemov nismo očistili oziroma nismo
sprejeli pravnih odločitev«, je poudarila.
»Opozorila bi še tudi na nekaj kar zelo boli naše državljane.
Namreč ko gledamo kako se porablja državni denar, na drugi strani bomo še
dodatno obdavčili tudi tiste, ki že sedaj komaj zmorejo plačevati davke, torej
povečuje se revščina, vedno znova opažam kako smo razsipni pri velikih državnih
projektih. Zadnji primer, imamo gradnja drugega železniškega tira. Kako je to
mogoče, da je bila prvotna ocena milijardo 400, sedaj pa na enkrat lahko to
zgradimo s 600 milijoni. Tako ali pa pri TEŠ ali pa pri drugih velikih
projektih ali pa pri investicijah v zdravstvo, kjer so nerazumne cene ali pa
pri avtocestah, kjer je naš kilometer avtoceste trikrat dražji kot v Avstriji
in podobno. Torej vsak lahko začne tudi sam pri sebi, kje hoče ogoljufati
državo, kje, v službi hočemo goljufati državo, kjer kot institucija, posameznik
hoče ogoljufati državo. In vsi ti, vse te majhne goljufije na koncu naredijo velike
luknje v državno blagajno, veliko krizo in to vodi tudi k velikemu pesimizmu s
katerim se danes soočamo v Sloveniji in mnogi ne vidijo izhoda, ne vidijo tiste
svetle luči na koncu tunela«, je dejala.
Ob koncu je predsednica povedala, da ne želi biti
pesimistična, zato pravi, »da je to
poročilo lahko tudi začetek zdravljenja naših težav, da se vsi skupaj zavedamo,
da je vsak izmed nas kot državljan odgovoren, kot institucija smo odgovorni,
kot delavci smo odgovorni, kot delodajalci smo odgovorni, če hočemo to stanje v
naši državi spremeniti.«