Bodimo sprememba, ki jo želimo videti

Nekoč je Francoz Charles Nodier o naših ljudeh zapisal: “Toda to je bilo pač ljudstvo Ilirije, tako prostodušno v svojih vtisih, zagledano v svojih navadah, zvesto v svojih čustvih in mislih pa vendar tako izobraženo v vseh vprašanjih, ki se tičejo prave sreče. Bilo je to ljudstvo brez tatov, brez slabih ljudi, mogel si pokrajine prepotovati z denarjem na dlani. Bil je to narod, ki smo ga skoraj morali šele učiti rabiti ključavnico in zapah, ki pa je z neomajno neustrašenostjo odklonil giljotino, sploh najboljša družba dobrih ljudi, ki jih je Bog postavil na Zemljo; sredi med njimi bi si želel umreti.” /Charles Nodier; Pariz- 1813/ Včasih se spominjam tega zapisa in se vprašam: Kje je ta Slovenija? Kaj se je zgodilo z njenimi ljudmi?

Ker sem nekoč živel v Argentini, sem si ustvaril vtis, da morajo biti v Sloveniji res »Nebesa pod Triglavom«, kot je nekoč pisal Ivan Cankar. Ob stiku s Slovenci, ki živijo v izseljenstvu sem imel prav tak občutek, kot ga opisuje Nodier. Dobri, sposobni, uspešni, prijazni ljudje, ki držijo skupaj. Danes lahko sklepam, da smo še vsaj do druge svetovne vojne Slovenci bili pošteni ljudje.

Zakaj so danes Slovenci v tujini drugačni od večine tistih v domovini? V tujini niso izkusili komunizma.
Razumeti moramo, da je komunizem sistem, ki ne ceni človeka. Ne ceni njegovega truda, ker vse izenači, vse je isto, ne glede na sposobnosti, na pridnost, na vložen trud. Ne nagrajuje dobrih in ne želi imeti boljših. Celo kaznuje tiste, ki razmišljajo s svojo glavo. Želi družbo nerazmišljujočih z lažnim občutkom skromnosti, češ da imajo vsega dovolj, v resnici pa sistem zamaskira svojo neučinkovitost tako, da ljudi uči, da želeti več je narobe. S tem so nas oropali želje po izboljšanju in napredku.
Takšnega človeka lažje naredi odvisnega od sistema ko mu daje stanovanje, službo, avto, ozimnico. S tem ga kupi in ga poniža, ker iz njega naredi sužnja državnih ukazov in miloščine, kar pogubno vpliva na njegovo samozavest. Človeka izjemno podcenjuje, onemogoča mu napredek, tlači ga dol, zavira njegov potencial. Odreka mu edinstvenost, s katero lahko sega dlje in višje.

Dolga leta enoumja je pustilo globoke posledice, ki se jih danes dodobra niti ne zavedamo. Globoko so posegli v narodovo bistvo in ga razkrojili, slovensko dušo pa stalili v kotlu »bratstva i jedinstva«, dokler ne bi od nje ostalo nič.
S tem stanjem ne moremo biti zadovoljni, v večini naših razmišljanj zasledim željo po tem, da jo spremenimo. A spremembe slovenske moderne mentalitete ne bomo dosegli z enim zakonom ali v enem letu. Če želimo zares narediti spremembo v naši državi, moramo obrniti in izničiti komunizem. In najbolj ga udarimo takrat, ko postanemo najboljše, kar smo lahko.
Zavedati se moramo, da lahko postanemo najboljši učitelji, najboljši inženirji, najboljši študenti, najboljši kmetje, najboljši politiki, najboljši ljudje. Moramo vrniti samozavest in vero vase našim ljudem. Ponovno jih moramo spomniti, da so vredni, da lahko verjamejo vase, da so pomembni, da zmorejo, da njihovo mnenje šteje, in naj si upajo, ker sreča spremlja hrabre. TO bo obrnilo našo državo na bolje.

Slovenci smo v svojem bistvu pošteni, sposobni in delavni. Postanimo to še enkrat. Postanimo najboljše, kar kot narod lahko smo in bodimo sprememba, ki jo želimo za našo Slovenijo.

Federico V. Potočnik

Podpredsednik Mlade Slovenije
Namestnik gen.sekretarja podmladka Evropske Ljudske Stranke/EPP