Matej Tonin: Sodišča delajo prepočasi, ogrožene so nove investicije in gospodarski razvoj

Ljubljana (1.10. 2013) – Poslanke in poslanci Državnega zbora danes na izredni seji razpravljajo o delovanju sodstva pri postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju gospodarskih družb. Matej Tonin je v stališču NSi dejal, da se postopki na slovenskih sodiščih odvijajo prepočasi in da je pogoj za dobro poslovno okolje, gospodarski razvoj in nove investicije predvsem učinkovito delovanje pravne države, sodišč in drugih nadzornih institucij.

»V Novi Sloveniji smo prepričani, da gospodarske rasti ne bo, dokler ne bomo uredili področja pravosodja. Zakonodajni okvir na čelu z novelo Zakona o sodiščih, ki je bila sprejeta letos, je sedaj podan, na strani pravosodnega sistema pa je, da se tudi izvaja. Še tako dobra zakonodaja ne pomaga, če se ta v praksi ne izvaja. Ker pa je sodna veja oblasti samostojna in neodvisna, bo moralo sodstvo očitno znotraj lastnih vrst opraviti samoočiščenje. Druge poti ni!,« je bil jasen Tonin.  

Celotno stališče NSi si lahko preberete TUKAJ.

Ljudmila Novak: Evropa ne umira, ampak daje slovenskim podjetjem delo
in kisik

Ljudmila Novak je v svoji razpravi dejala, da je stanje v
slovenskem sodstvu, glede na številne kazalce, problematično in da vse to pripomore k slabšemu
stanju v gospodarstvu. “Vse to pomeni tudi manj delovnih mest, več brezposelnih,
manj socialne države in pa manj plačanih davkov oziroma novi davki za vse
državljane,” je dejala predsednica NSi.

Novakova
je dejala, da upa, da so naši sodniki res pošteni in pravično sodijo, kljub
temu pa je dejala, da glede na mnoga poročila v to nisem tako zelo prepričana. »Torej
interes nas vseh bi dejansko moral biti, da je to sodstvo boljše, ker bo zato naša
država bolje funkcionirala,« je dodala in zavrnila mnenje poslanca Brulca (SD),
ki je poslancem dejal, »pustite Evropo naj počiva v miru.« Ljudmila Novak je
tako dejala: »Res, da je že pred stotimi leti Kosovel zapisal, da je Evropa
stara utrujena gospa, zlata kraljica, ki umira, ampak za enkrat še ni umrla.
Evropska unija živi in ko obiskujem različna podjetja, gospodarstveniki ne
pozabijo povedati, da račune v Evropi redno plačujejo, in da ta Evropa daje
Sloveniji in slovenskim podjetjem veliko kisika, ki jim ga doma primanjkuje.«

Celotno razpravo Ljudmile Novak si lahko preberete TUKAJ.

Jožef
Horvat: Odvetniki ne bi smeli biti stečajni upravitelji

 Jožef Horvat je v svoji razpravi pojasnil, zakaj je področje
stečajnih postopkov v Sloveniji posebej problematično. »Eden od odgovorov je gotovo ta,
da so stečajni postopki dober posel, zelo donosen posel za stečajne
upravitelje, odvetnike, cenilce in morda še koga. Samo z enim primerom bom
ilustriral. In sicer, stečajni upravitelj podjetja SCT je za SCT opravil, seveda
v okviru stečajnega postopka, za več kot 200 tisoč evrov odvetniških storitev,
in najbrž v istem času in na isti lokaciji. Se pravi, ena oseba, dvojno
finančno poplačilo. 200 tisoč evrov! Samo za ilustracijo, to je več kot 130
neto inženirskih plač. Zato je to dober posel, zato je gotovo takšno prerivanje
kdo bo postal stečajni upravitelj, kdo bo dobil to licenco. Obžalujem, da
koalicija, mislim da maja letos ni sprejela amandmaja, ki bi preprečeval da bi
odvetniki lahko bili tudi stečajni upravitelji,« je dejal Horvat in v
nadaljevanju opisal svetlo izjemo pri enem izmed stečajnih postopkov v
Sloveniji leta 2005.

»Novembra
2004 je bil objavljen stečaj podjetja Planika Kranj, november 2004. 23.
decembra 2005 je prenehalo delovno razmerje 250 delavcem v Planiki Turnišče v
Prekmurju. 21. septembra 2005 se je pojavil kupec, in sicer firma Maindel, v
začetku leta 2005 sem bil s takratnimi ministri takratne vlade na obisku v tem
podjetju in spomnim se izjave finančnega ministra pokojnega dr. Andreja Bajuka,
ki je ob navdušenju kaj ti ljudje znajo narediti, rekel: Tega podjetja ne smemo
spustiti iz rok, to podjetje moramo ohraniti. In tudi zahvaljujoč stečajnemu
upravitelju je to uspelo. In če je decembra, kot sem povedal, 2005, 250 ljudi
dobilo odpoved delovnega razmerja, so bili ponovno zaposleni že 18. januarja
2006. Tako se delajo stečajni postopki, seveda pri novem podjetju, ne sicer
vsi, ne vseh 250, da sem eksakten, ampak 242. Torej, skoraj vsi. To je primer
dobre prakse in Planika danes uspešno proizvaja blagovne znamke Planika
Trekking, Planika Protect in tako naprej,« je v Državnem zboru pojasnil Horvat.

Celotno razpravo Jožefa Horvata si lahko preberete TUKAJ.