Ljudmila Novak: Banka Slovenije ni opravljala svoje nadzorne funkcije

Ljubljana (20. 9. 2013) – Poslanke in poslanci Državnega zbora na današnji izredni seji razpravljajo o  problematiki likvidacije zasebnih bank Probanke in Factor banke, ki se rešujeta z denarjem slovenskih državljanov. Ljudmila Novak je v stališču NSi izpostavila zlasti Banko Slovenije, ki ni v zadostni meri opravljala svojih zakonskih nadzornih obveznosti.

Ljudmila Novak je tako pojasnila: »V Novi Sloveniji ugotavljamo, da v času od leta 2010 dalje Banka Slovenije v primerih Probanke in Factor banke ni izvajala svojih zakonskih nadzornih obveznosti.  Banka Slovenije je bila kot nadzorni organ dolžna sprejeti katerega izmed ukrepov po 223. členu Zakona o bančništvu, to je bodisi odvzem dovoljenja, postavitev izredne uprave, ali pa  odločitev  o pričetku postopka stečaja ali likvidacije obeh bank.« 

Poročila Banke Slovenije so bila neresnična in zavajajoča

»Namesto potrebnih ukrepov je Banka Slovenije v svojih letnih poročilih, ki jih je pošiljala Državnemu zboru in jih tudi predstavljala na sejah matičnega delovnega odbora, vsa leta navajala, da likvidnostna situacija v slovenskih bankah ni problematična. Ta poročila so bila, lahko mirno rečemo, neresnična in zavajajoča,« je Novakova dejala v zvezi z dejavnostjo Banke Slovnije in izrazila tudi mnenje, da bi morala biti v obeh bankah – glede na slovensko zakonodajo – vsekakor  najprej postavljena izredna uprava, ki bi  pripravila ustrezna poročila in bilance o stanju omenjenih bank: »V kolikor bi v času trajanja izredne uprave prišlo do povečanih dvigov, ima Banka Slovenije, poleg aktiviranja jamstev za hranilne vloge, na voljo nekatere instrumente za zagotavljanje ustrezne likvidnosti, zlasti prepoved izplačil nad višino zajamčenih vlog in prepoved izplačil plač zaposlenim nad višino zajamčenih plač. Teh instrumentov se Banka Slovenija ni poslužila, čeprav bi s temi ukrepi lahko preprečila večje dvige depozitov in posledično nenadno  težko likvidnostno stanje v obeh bankah.«

Javnost mora imeti pravico, da izve, kdo so bili deponenti propadlih bank

V zaključku stališča je Novakova izrazila pričakovanje, da bodo izredna uprava in organi nadzora ukrepati proti vsem, ki so z visokimi dvigi depozitov v zadnjem mesecu pred uvedbo prisilne likvidacije povzročili nelikvidnost obeh bank. Dejala je tudi, da mora imeti javnost pravico, da izve, kdo so bili deponenti obeh bank, ki bodo poplačani iz davkoplačevalskega denarja. »Vsak mora imeti pravico vedeti, čigave obveznosti plačuje, zlasti še, če se mu taka obveznost naloži brez njegovega soglasja in krivde za nastanek takih dolgov.«  Celotno stališče NSi do likvidacije obeh bank si lahko preberete TUKAJ.

Matej Tonin: Grenak priokus daje reševanje neodgovornih lastnikov bank

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je v svoji razpravi spomnil,
da so lastniki dveh propadlih bank Slovenci, ki so obogateli skozi
obdobje tranzicije. »Ti dve banki sta v času konjunkture financirali
najrazličnejše prevzeme in tudi dajali kredite brez pravega kritja. V
času krize imata kar naenkrat težave z likvidnostjo in sta kapitalsko
neustrezni,« je spomnil Tonin in dejal, da saniranje oz.
likvidiranje teh dveh bank pušča grenak priokus, saj se v imenu
stabilnosti bank rešuje tudi tiste, ki so banke neodgovorno upravljali,
ceno pa  plačujemo vsi.

»Guverner je danes dejal, da bi stečaj ali likvidacijo, oba
primera, plačali davkoplačevalci. Ampak na nas v parlamentu je, da se
vprašamo, katera izmed teh dveh stvari pa bi bila cenejša za državo in
za davkoplačevalce. Sam mislim, da bi bil za državo in za
davkoplačevalce cenejši stečaj kot pa nadzorovana likvidacija. Danes smo
slišali tudi podatek, da ima velika večina varčevalcev v teh dveh
bankah manj kot 100.000 evrov, v povprečju, kot je rekel guverner, tam
nekje okrog 11.000. Sprašujem se, komu zdaj zagotavljamo stabilnost, če
pa bi velika večina ljudi tako ali tako zapadlo v tisto kvoto, ko jim
država jamči do 100.000 evrov. Komu? Ali morda tistim, ki so imeli nad
100.000 evrov in so najverjetneje vedeli, kaj se bo zgodilo, in so svoj
denar umaknili v kakšno drugo banko?,« se je v svoji razpravi vprašal Tonin.

Kakšno je sporočilo, ki ga pošiljamo javnosti?

Poslanke in poslance je opozoril tudi na sporočilo, ki ga pošiljajo slovenski javnosti: »Kakšno
sporočilo danes dajemo? Sporočilo gre nekako v to smer: če zavozite
projekt, ki se ga lotite, potem na koncu za vaše težave poskrbi država.
Za kakšne neodgovorne poslovneže je to zagotovo dobro sporočilo, za vse
tiste navadne državljane, ki imajo manj kot 100 tisoč evrov pa zelo
slabo sporočilo. Ljudski rek pravi, da mora biti kazen vzgojna, vendar v
tem primeru kazni sploh ne bo. Nekateri pravijo, da je to dobro za
stabilnost bančnega sistema, jaz pa mislim, da če bi hoteli preprečili
kakšne podobne ekscese v prihodnosti, bi bila tudi kakšna kazen
potrebna.«

Jožef Horvat: Terjam odgovornost in poštenje

Tudi Jožef  Horvat je v svoji razpravi izpostavil vlogo Banke Slovenije in izrazil ugotovitev, da svoje vloge pri Factor Banki in Probanki ni opravljala dovolj dobro. »To je moje gledanje in ko so lastniki in upravljavci in nadzorniki in ne vem kdo še, Factor banke in Probanke videli, da je konec lanskega leta začel veljati Zakon o ukrepih za krepitev bančnega sistema v Sloveniji, takrat so verjetno tudi videli, da je šalo vrag vzel in so banki spravili na kolena in ko je 17. julija prišel novi guverner, sta bili banki dejansko že mrtvi,« je situacijo povzel Horvat. 

»Naredijo lahko samo obdukcijo in ja, pogrebni stroški, kolega Šircelj, so veliki. Žal bo sedmina še bistveno bistveno dražja. Nič drugega ne pričakujem, pripravljen sem pomagati s svojim denarjem, da bomo bančni sistem rešili, ker ga gospodarstvo potrebuje. Terjam pa odgovornost, terjam pošteno opravljanje, poštenje,« je še dejal poslanec NSi.

Celotno razpravo Jožefa Horvata si lahko preberete TUKAJ.