1991 – Konec rdeče zvezde

Slovenija je v 20. stoletju
prehodila neverjetno pot: od avstroogrske province, jugoslovanske banovine in
socialistične republike, vse do mednarodno priznane, samostojne in neodvisne
države. Malo je bilo tistih, ki so verjeli, da je kaj takega mogoče, več je
bilo tistih, ki so nas prepričevali, da nas je premalo in da samo premajhni za
lastno državo. Svobodne in demokratične volitve so se še v osemdesetih zdele
utopija, komunistična oblast pa nezlomljiva. Zlom socialističnega bloka konec
osemdesetih nam je na stežaj odprl vrata samostojnosti. Če pred temi vrati ne
bi stali pogumni in odločni posamezniki, najverjetneje ne bi bilo nič s
svobodnimi in demokratičnimi volitvami, še manj pa z lastno državo.

Zmago na volitvah aprila 1990 je
slavila opozicija, povezana v koalicijo Demos. Demosova vlada je odgovornost za
vodenje države prevzela brez predhodnih političnih izkušenj, v težkih
gospodarskih razmerah in napeti politični situaciji v Jugoslaviji. Poleg vsega
pa si je zastavila še visoke cilje: 1. osamosvojitev ter 2. gospodarsko
okrevanje nove države. Na voljo pa so imeli socialistično indoktrinirano javno
upravo in mednarodno skupnost, ki, razen redkih izjem (Nemčija, Vatikan), ni
bila naklonjena prizadevanjem vlade. 23. decembra leta 1990 izveden plebiscit
je potrdil tisto, kar je bilo že dolgo slutiti in kar si je kot eno izmed
osrednjih programskih izhodišč postavila tudi Demosova vlada. Celotna slovenska
politika je s plebiscitom dobila legitimiteto za dejanja, ki so sledila 25.
junija in s katerimi se je Slovenija osamosvojila.

Jugoslovanska zvezna vlada in JLA
sta na slovensko osamosvojitev odgovorili z vojno. Generali ene največjih
evropskih armad so pričakovali lahko in hitro zmago, vendar doživeli grenak
poraz. Slovenske obrambne sile, Teritorialna obramba in policija, so ustavile
in nevtralizirale tehnično močnejšega nasprotnika. Zmaga v desetdnevni
osamosvojitveni vojni je pomenila, da je mlada država tudi s silo zavarovala
politično odločitev za samostojnost in neodvisnost. Sledil je še boj za
mednarodno priznanje, ki smo ga tudi po zaslugi dobrih političnih povezav
krščanskih demokratov dobili konec leta 1992.

Na poti do samostojnosti nam
ničesar ni bilo podarjeno, osamosvojitveno vojno smo morali izbojevati sami,
pri mednarodnem priznanju smo se bojevali zoper nenaklonjenost svetovnih
velesil. Naša edina sreča je bila ta, da smo v ključnih trenutkih kot narod
ostali enotni in da smo imeli na vodilnih položajih ljudi, ki so politiki šele
postajali in so si upali več kot prekaljeni politični mački. Rezultati volitev,
deloma pa tudi naključje, so hoteli, da so v ključnih zgodovinskih trenutkih
državotvorne resorje vodili ljudje, ki so jim bile dane funkcije pisane na
kožo. Tako so se uresničile naše tisočletne sanje, s čimer je naš narod postal
nacija. Dan državnosti je zato praznik, kjer bi morali vsi skupaj proslavljati
rojstni dan naše domovine. Ob letošnjem prazniku smo bili žal razdeljeni, kot
že dolgo ne.

Zaradi udeležbe poslancev NSi na
državni proslavi ob dnevu državnosti, sem bil sam kot tudi stranka preko
internetnih omrežij kritiziran. Zakaj že? Zato, ker nisem bojkotiral državne
proslave. Upam, da so me kritiki poslušali, ko sem dejal, da z našo
prisotnostjo na proslavi izkazujemo spoštovanje Sloveniji, nastanek katere je
neposredno povezan s koncem Jugoslavije in propadom rdeče zvezde. Povedali smo
tudi, da je za nas rdeča zvezda simbol totalitarnega režima. Odločili smo se,
da se rdeči zvezdi ne bomo umikali, tako kot se ji nismo umikali leta 1991.
Takrat smo se rdeči zvezdi odločno zoperstavili in tako smo ravnali tudi danes,
zato smo se državne proslave udeležili. Nikoli ne bom dovolil, da me kdo
izganja ali mi prepove udeležbo na slovesnostih, ki proslavljajo rojstni dan
moje domovine. Proslavljanja rojstnega dne svoje matere se vedno udeležim,
čeprav na rojstnodnevno slavje povabi koga, ki mi ni všeč oziroma za katerega
menim, da ne sodi na slovesnost. Slovesnosti prirejamo zaradi dogodkov in
sporočil, ki ga dogodki predstavljajo, ne pa zaradi ljudi, ki na slovesnost
pridejo. S proslavljanjem dneva državnosti, torej rojstva Slovenije,
proslavljamo dokončen prelom z Jugoslavijo in z rdečo zvezdo.

Naši kritiki naših argumentov
niso hoteli slišati oziroma so jih namerno preslišali. Ob vseh napadih človek
nekako otopi in ne čuti več bolečine, ki mu jo prizadenejo vse laži. Žalostno
je to, da naših kritikov argumenti ne zanimajo niti jim ne prisluhnejo. Edini
argument za našo kritiko je to, da smo ravnali drugače kot naši kolegi. Očitajo
nam soliranje in se nam posmehujejo ob ustanavljanju naše vlade v senci. Zakaj
je samostojno delovanje stranke soliranje? Zakaj je oblikovanje vlade v senci
lahko slabo dejanje? Seveda ni! Nova Slovenija je samostojna stranka, zato ima
pravico, da deluje v skladu s svojimi prepričanji in programom. Nihče nam tudi
ne more prepovedati oziroma oporekati ustanavljanja vlade v senci in drugih
strokovnih svetov, z nasveti katerih si stranka pomaga pri svojem delu.

Rad imam Slovenijo. Veselim se
praznikov, ki so povezani z osamosvajanjem in nastajanjem naše lastne države.
Pred mojim domom vsakodnevno plapola slovenska zastava. Veliko spoštovanje
gojim do tistih, ki so nam priborili samostojno in neodvisno Republiko
Slovenijo. Konec osemdesetih in začetek devetdesetih so bila za slovenski narod
prelomna leta. Ob zgolj nekaterih drugačnih potezah, bi bil lahko tok
zgodovinskih dogodkov popolnoma drugačen. Z osamosvojitvijo so bili postavljeni
temelji za gospodarski razvoj Slovenije in njeno uveljavitev v mednarodni
skupnosti. Postali smo člani Evropske unije, smo člani NATA, smo člani OECD,
sprejeli smo evro. Kot prva država iz nekdanjega socialističnega bloka smo
predsedovali Svetu Evropske unije. Zgodovina kaže, da smo pri velikih projektih
vedno uspešni in med prvimi, se pa težko znajdemo pri vsakdanjih vprašanjih, ki
zadevajo razvoj države. Mogoče je sedanji čas globoke moralne in politične
krize priložnost, da znova obudimo duh odločnosti, osredotočenosti in enotnosti
iz časov nastajanja naše države. Draga Slovenija, vse najboljše!

MATEJ
TONIN, poslanec