Iva Dimic: Pogrešamo spremembe v smeri pospešitve in pocenitve stečajnih postopkov

Ljubljana (23.5. 2013) – Poslanci Državnega zbora v nadaljevanju 14. redne seje danes obravnavajo tudi novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Stališče NSi je predstavila Iva Dimic, ki je dejala, da je celovita reforma insolvenčne zakonodaje eden od pomembnih in nujnih korakov v smeri izhoda iz gospodarske krize.

“Nekatere rešitve, ki jih prinaša novela tega zakona predvsem na področju postopkov prisilnih poravnav, pozdravljamo. Prinašajo namreč krajše, enostavnejše in cenejše postopke. Pri tem mislimo zlasti na postopke poenostavljanja prisilne poravnave, ki se uporabljajo za samostojne podjetnike ter mikro in mala podjetja,” je uvodoma dejala Iva Dimic in izrazila mnenje, da je sprememba obravnavanega zakona zagotovo korak naprej pri urejanju področja prisilnih poravnav in stečajev. “Žal je prišla z nekajletno zamudo,” je dejala Dimiceva in navedla, da se je večinski val stečajev v naši državi žal že odvil. Kljub izraženi podpori noveli omenjenega zakona pa je poslanka NSi opozorila tudi na nekatere pomanjkljivosti. “Ob ohranjanju sedanjega koncepta stečajnih postopkov pogrešamo korekcije v smeri pospešitve in tudi pocenitve stečajnih postopkov. Najmanj, česar bi se zakonodajalec lahko poslužil, bi bil predpis rokov za izvedbo posamičnih opravil stečajnih upraviteljev, pa tudi vezanost nagrade stečajnega upravitelja na hitrost in uspešnost izvedbe stečajnih opravil, predvsem prodaj premoženja stečajnega dolžnika. Dosedanja praksa kaže, da se stečajni postopki vlečejo nerazumno dolgo, tudi po nekaj let. Stečajni upniki, predvsem pa delavci, ki so bili zaposleni pri stečajnem dolžniku, pa ostajajo praktično nepoplačani,” je v stališču NSi dejala Iva Dimic.

Poudarila je tudi, da bi osnovni cilj in namen stečajnih postopkov, in ne le postopkov prisilnih poravnav, moral biti ohranitev zdravega jedra družbe, nadaljevanje poslovanja in ohranitev delovnih mest. “V tem smislu je na mestu temeljit razmislek o tem, kdo lahko opravlja funkcijo stečajnega upravitelja. Pri sedanjem konceptu to funkcijo opravljajo predvsem pravniki in ekonomisti,” je še dodala Dimiceva in predlagala, da bi bilo “treba na mesta stečajnih upraviteljev izbrati zaupanja vredne ljudi z znanjem in izkušnjami, iz menedžmenta ali še bolje, iz kriznega menedžmenta.”

Stališče NSi do novele, ki ureja insolvenčno zakonodajo si lahko prebetere TUKAJ.