Minister Aleš Hojs: "Za najbolj nujne ukrepe po poplavah 10 milijonov evrov"

Vlada se je
danes seznanila s poročilom o poplavah, ki so v preteklih dneh prizadele Slovenijo.
Za najbolj nujne ukrepe je treba nemudoma zagotoviti 10 milijonov evrov, skupna
škoda pa bo po oceni obrambnega ministra Aleša Hojsa presegla 209 milijonov
evrov, kar je pogoj za prošnjo za solidarnostno pomoč EU.

Vlada je
vsem pristojnim ministrstvom naložila, da skupaj z občinami v najkrajšem možnem
času pripravijo ocene škode po poplavah, ki so med 4. in 7. novembrom prizadele
Slovenijo. Če bo znesek presegel 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda, torej
209 milijonov evrov, se bo vlada odločila za prošnjo za solidarnostno pomoč EU,
je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister Hojs.

Nemudoma je
treba zagotoviti vsaj deset milijonov evrov, je ocenil Aleš Hojs. Kot je dodal,
je vlada ministrstvo za finance zadolžila, da pripravi predlog sklepa o
povračilu najnujnejših ukrepov, ki bodo znani v tednu dni. “Gre za najbolj
interventne ukrepe, ki bodo zagotovili nemoteno življenje, nič več,” je
dejal.

Humanitarnima
organizacijama Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas je vlada sklenila
najpozneje do ponedeljka zagotoviti po 750.000 evrov oz. skupaj 1,5 milijona
evrov, da jih bosta lahko skupaj z občinskimi službami in pristojnimi centri za
socialno delo razdelili najbolj potrebnim pomoči. “Pričakujem, da bosta to
pomoč začeli razdeljevati v denarju, da bodo lahko kupili najnujnejše,” je
dejal minister. Ministrstvo za obrambo pa bo obema organizacijama iz svojih
skladišč zagotovilo postelje, odeje in drugo blago.

Za prvo
pomoč prizadetim podjetjem pa je vlada v tednu dni sklenila nameniti 4,4
milijona evrov pomoči, od tega 1,4 milijona evrov iz proračuna ministrstva za
gospodarski razvoj in tehnologijo ter tri milijone evrov iz proračunske
rezerve.

Ministrstvo
za finance mora poleg tega pripraviti ukrepe, ki bodo zagotovili odpis ali
obročno plačilo najbolj prizadetim davčnim zavezancem – tako fizičnim osebam
kot podjetjem, poleg tega mora pripraviti tudi poročilo o postopkih, ki jih je
vodila stalna avstrijsko-slovenska komisija za spremljanje razmer na reki
Dravi. “S predhodnim praznjenjem vseh tistih akumulacijskih jezer na
avstrijskem Koroškem bi bilo morda mogoče vsaj v določeni meri zajeziti tako
velik poplavni val,” je menil minister Hojs.

Ker je bilo
precej govora, da je bilo v poplavah najbolj prizadeto območje Dupleka, je
vlada ministrstvu za kmetijstvo in okolje naložila, naj pospeši aktivnosti pri
projektu nasipa. Projekt, za katerega so zagotovljena kohezijska sredstva v
letu 2013, naj bi bil izveden v naslednjem letu.

Poročilo, s
katerim se je seznanila vlada, vsebuje tudi vremenske in hidrološke razmere v
tem obdobju. Količina vode je daleč presegala vsaj 50- če ne celo 100-letne
vode, na območju Drave pa takih pretokov niso izmerili že več kot 100 let,
povedal Aleš Hojs.

Ukrepanje
vseh sodelujočih so na ministrstvu za obrambo ocenili kot zelo dobro.
Sodelovali so tako rekoč vsi, začenši z Agencijo RS za okolje, pozneje so se
vključili vsi pristojni organi tako na državni kot lokalni ravni. Da smo v
razmeroma kratkem času angažirali vse sile z zahodnega v vzhodni del države, je
tudi eden od pokazateljev, da so vse pristojne službe reagirale uspešno,
predvsem z vidika reševanja človeških življenj, je dejal obrambni minister.

Minister
Aleš Hojs je prepričan, da bo skupna škoda presegla 209 milijonov evrov, kar je
pogoj za prošnjo Slovenije za solidarnostno pomoč EU. Nekaj ocen sicer že
obstaja. Tako naj bi poplave v kmetijstvu povzročile za 135 milijonov evrov
škode in na državnih cestah in železnici za 32 milijonov evrov, medtem ko bo
škoda na lokalnih cestah na podlagi prvih ogledov še bistveno višja. Dravske
elektrarne so utrpele šest milijonov evrov škode. Kolikšna je škoda v
prizadetih podjetjih, bodo na gospodarskem ministrstvu še izračunali, prav tako
še ni znana škoda na šolah, bolnišnicah in drugih družbenih objektih.

Poplave so
najbolj prizadele Štajersko, Koroško, Posavje in Posočje. Voda je zalila
številne stavbe – poškodovanih naj bi bilo nekaj tisoč stanovanjskih in
poslovnih objektov – in ceste ter sprožila vrsto plazov.

Povzeto po
STA