V Državnem zboru poteka 16. izredna seja na
kateri poslanci odločajo o vrsti zakonov, ki so namenjeni pripravljanju
podlage za nekatere strukturne spremembe v slovenski državni upravi.
Poleg tega bodo poslanci odločali tudi o morebitni ukinitvi Državnega
sveta in razrešitvi članov AUKN. Matej Tonin je v svoji razpravi ocenil,
da Državni svet ne prispeva ničesar bistvenega k političnemu procesu
odločanja in bi ga zato lahko brez škode ukinili. Predlog za ukinitev DS so podprli v koalicijskih SDS, Državljanski
listi, DeSUS in NSi, ker pa niso zbrali glasov dveh tretjin vseh
poslancev, podpora ni zadostovala za spremembo ustave.
“Zdi se nam, da je Državni svet na nek način ostanek političnega
kupčkanja iz začetka naše samostojne države,” je ukinitev državnega
sveta komentiral Tonin. Stališče Nove Slovenije do tega vprašanja pa je
podkrepil z argumentom, da državni svetniki sicer organizirajo ogromno
najrazličnejših srečanj, vendar imajo podobno funkcijo tudi drugi
instituti in druge organizacije, ki tako lahko nadomestili institut
Državnega sveta. Kot kaže trenutna situacija, poslanci najverjetneje ne
bodo zmogli dvotretjinske večine za ukinitev drugega doma slovenskega
parlamenta. “Žal mi je in Novi Sloveniji obžalujemo, če bomo v tem
mandatu ponovno zapravili priložnost, da bi slovenski politični prostor
in samo ureditev naredili bolj pregledno, jasnejšo in pa tudi
racionalnejšo,” pa je svoje stališče zaključil vodja poslanske skupine
NSi.
O delovanju državnega sveta je spregovoril tudi Jožef Horvat. Objavljamo magnetogram njegovega stališča:
“Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in
kolegi, spoštovani gospod minister ob zavedanju, da je Republika Slovenija
mlada demokratična država, ob zavedanju, da je globalna družba, evropska
družba, še posebej pa slovenska družba v izjemnih dinamičnih in turbulentnih
časih, ki kliče prav po nekem novem družbenem modelu, prav po novi družbeni
paradigmi, ob teh dejstvih je nujen razmislek o spremembi slovenske Ustave.
Ko
govorimo o spremembi slovenske Ustave s tresočo roko, jaz to tresočo roko
razumem morda nekoliko drugače. To ne pomeni, da ne smemo Ustave spreminjati
prepogosto, to pomeni izključno, po moje, samo to, da je potreben temeljit
razmislek. Pogoste spremembe Ustave mene v tem trenutku prav zaradi tega novega
družbenega modela ne motijo.
Imamo
vsebin, ki bi jih po mojem prepričanju morali vgraditi, nove vsebine, ki bi jih
morali vgraditi v slovensko ustavo, državni svet, zlato fiskalno pravilo,
referendumska ureditev, to so nujne zadeve, ki bi jih morali čim prej vgraditi
v Ustavo, veliko smo o tem že razpravljali in na tem mestu ne sprejemam
očitkov, da hitimo in da je premalo bilo možnosti za razpravo.
Državni
svet. Slovenska javnost je močno naklonjena ukinitvi državnega sveta. Zakaj mi
izbranci ljudstva ne poslušamo večine slovenske javnosti? Torej lahko logično
sklepam, da tisti, ki nimate te korajže, da bi državni svet ukinili, ne
poslušate v dovoljšni meri slovenske javnosti.
Da
trenutek ni pravi zato, ker so volitve jeseni v državni svet. Ravno ta trenutek
je pravi, tu pa se močno strinjam s predlagateljem, sicer lahko razmišljam
drugače. Tisti, ki pravite, da trenutek ni pravi, ker so volitve, vas sprašujem ali morda kakšen vaš prijatelj, kolega, znanec, sorodnik bo
kandidiral in to je zelo dobra in ugledna pozicija v državi. Ukinitev Državnega
sveta takšnega kot ga imamo danes podpiram tudi zaradi tega, ker je bilo danes
že v razpravi povedano. Če pogledam kdo vse je sedel, ne samo zdaj v tem
mandatu, v vseh mandatih v Državnem svetu, potem dejansko vidimo kakšno moč
pravzaprav, kašne povezave imajo določeni državni svetniki. Poslanec edino kar
dela, kar lahko in še to samo izbranci med nami 90-mi lahko imajo tako
imenovano petinsko delo. Državni svetnik ima enako moč kot poslanec, ni problem
zbrati dovolj glasov in zrušiti zakon z vetom. Tako, da obžalujem, kot vidim,
da danes ne bo zadostne podpore spremembe Ustave v smeri ukinitve Državnega
sveta, očitno smo preveč preračunljivi, očitno nimamo dovolj korajže. Obžalujem
pa tudi to in mislim, da se to dogaja prvič v zgodovini slovenskega parlamenta,
da skoraj ena tretjina parlamenta obstruira kar celotno sejo. Če je to skrb za
državo, potem jaz resnično ne razumem takšne politiko kot jo zganja Pozitivna
Slovenija. Hvala lepa.”