Poslanci so na izredni seji obravnavali zakon o poslancih, bančni zakon in predlog zakon o prenehanju javne agencije za javno naročanje

Poslanci so danes na izredni seji obravnavali zakon o poslancih, bančni zakon in predlog zakon o prenehanju javne agencije za javno naročanje. V razpravi so aktivno sodelovali tudi poslanci NSi. Zakon o poslancih med drugim tudi predvideva skrajšanje prejemanja poslanskega nadomestila.

Stališče poslanske skupine o predlogu Zakonu o prenehanju agencije za javno naročanje je predstavil Jožef Horvat. Objavljamo magnetogram:

»Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, spoštovani minister dr. Šušteršič!
S predlaganim zakonom želi Vlada doseči izboljšanje sistema javnega naročanja z združevanjem prakse iz nekaterih večjih naročil in zagotavljati izobraževanje, svetovanje in oblikovanje sistemskih rešitev na enem mestu. Obenem želi Vlada vzpostaviti podporo tistim, predvsem državnim in tudi javnim, naročnikom pri oddaji naročil, pri katerih naročniki sami nimajo dovolj prakse in niso dovolj usposobljeni za postopke oddaj javnih naročil. Republika Slovenija je članica Evropske zveze, zato želim poudariti, da javno naročanje temelji na načelih, ki izhajajo iz pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti na načelu prostega pretoka blaga in storitev ter svobode ustanavljanja. Poleg teh načel temeljita sistem javnega naročanja in prenosa nalog agencije na Ministrstvu za finance tudi na načelu gospodarnosti, načelu učinkovitosti in uspešnosti, načelu proporcionalnosti in načelu preglednosti. Po prenehanju agencije, ki je bila ponesrečena in ni prinesla pravih učinkov, bo njene naloge opravljalo Ministrstvo za finance, ki je že sicer v skladu z Zakonom o državni upravi pristojno za javna naročila, razen izvajanje javnih naročil za organe državne uprave, ki presegajo mejne vrednosti z objavo v Uradnem listu Evropske unije, ki so dejansko ostale pri organih državne uprave in ju danes opravljajo samostojno. Agencija bo prenehala delovati 30. junija 2012, torej čez nekaj dni. Z zakonom se urejata prenos in prehajanje nalog agencije, njeno prenehanje, prenos pravic in obveznosti agencije, prehod zaposlenih ter druge obveznosti in pravice povezane s prenehanjem agencije. Treba je omeniti, da v Republiki Sloveniji letno oddamo čez 200 tisoč javnih naročil v skupni vrednosti približno ene polovice odhodkov trenutnega proračuna Republike Slovenije za leto 2012. Torej približno štiri in pol milijarde evrov, kar je približno 13% BDP. Poslanka in poslanci Nove Slovenije bomo predlog zakona podprli. Minister, ki je odgovoren za javno naročanje, bo tako imel lažji nadzor nad javnim naročanjem. Zakon tudi sledi programu Nove Slovenije o katerem smo zapisali, citiram: “Vrsto agencij in zavodov, kjer organizacijska avtonomija ni nujno potrebna za izvajanje javne dejavnosti, je potrebno ukiniti in tiste njihove dejavnosti, ki so javno koristne in jih ne more zagotavljati zasebni sektor, prenesti na ministrstva,” konec citata. Zakon pa sledi tudi koalicijski pogodbi s katero smo se zavezali odločno in brezkompromisno debirokratizirati Slovenijo in še zapisali, opravili bomo pregled vseh institucij javne uprave, kot so organi v sestavi, vladne službe, javne agencije, javni skladi in temeljito zmanjšanje njihovega števila. In čisto konkretno, iz koalicijske pogodbe, ministrstvo za finance bo opravljalo naloge med ostalim tudi na področju javnih naročil. Torej dovolj razlogov za podporo zakonu. Hvala lepa.«

Objavljamo magnetogram stališča Jožefa Horvata o predlogu zakona o bančništvu:

»Hvala lepa, gospod predsednik. Še enkrat vsem prav lep pozdrav!
Naša koalicijska zaveza za sanacijo slovenskega bančnega sistema je jasna, naj navedem samo en stavek: “Ustvarili bomo pogoje za odpravo kreditnega krča in terjali odgovornost za slabo poslovanje bank.” Kar zadeva terjanje odgovornosti, se prve poteze že kažejo, saj, na primer, na nedavni skupščini Nove kreditne banke Maribor nekateri najodgovornejši gospodje niso dobili razrešnice za poslovanje v letu 2011. Poleg mnogih problematičnih zadev na javnofinančnem, gospodarskem, socialnem in vseh drugih področjih je ta koalicija torej dobila v naročje tudi sanacijo slovenskega bančnega sistema. Kot rečeno, nekatere aktivnosti že tečejo. Tu bi rad izrazil pričakovanje, da bo čim prej zaključen skrbni pregled Nove Ljubljanske banke, ki je v teku. Ta bo šele pokazal, koliko slabih terjatev, nelikvidnih naložb in tako dalje banka sploh ima. Logično je, da država, ki je večinska lastnica, mora natančno vedeti, kakšne so razmere v banki; teh podatkov ta trenutek nimamo.
Banke v Sloveniji so v svojih bilancah akumulirale precej slabih kreditov, zaradi katerih so se znašle v tako imenovanem kreditnem krču. Kreditna aktivnost v Sloveniji je zastala. Tako Nova Ljubljanska banka in Nova kreditna banka Maribor že najmanj tri leta ne opravljata svojega osnovnega poslanstva – finančnega servisiranja slovenskega gospodarstva. Seveda pa je treba na tem mestu spomniti tudi, kaj govorijo nekateri bančniki. V Sloveniji imamo, hvala bogu, tudi nekaj dobrih bančnikov, čeprav jih prej opazijo tuje banke kot domače. Pravijo, da ni res, da bi vse banke imele tako imenovani kreditni krč, in da je resnica tudi ta, da s strani gospodarstva ni povpraševanja po kreditih, kar pomeni, da je problem tudi na strani gospodarstva.
Cilji predloga zakona, ki mu Poslanska skupina Nove Slovenije izreka podporo, so naslednji: omogočiti, da bodo skladno s priporočili regulatorja, Evropske banke agencije, sistemsko pomembne banke dosegale najmanj 9% kapitalsko ustreznost, merjeno z najbolj kakovostnim temeljnim kapitalom. Ker se je finančna moč lastnikov bank pomembno zmanjšala in so zato dokapitalizacije s stran lastnikov bistveno otežene, omogočiti bankam alternativno možnost za povečanje kapitala, in priporočajo izdajo popularno imenovanih CoCo obveznic. Zagotoviti kapitalsko ustreznost bančnega sistema, ki je ključna za vzdrževanje primernega ratinga države. Predlagani zakon ne predvideva porabe proračunskih sredstev v obdobju, za katero je bil državni proračun že sprejet. Zaostrene gospodarske in finančne razmere so razkrile nezadostno kapitalsko ustreznost bank v evropskem oziroma kar svetovnem merilu. Ker se je finančna moč lastnikov bank pomembno zmanjšala, in so posledice dokapitalizacije s strani lastnikov bistveno otežene, regulatorji po celem svetu kot alternativno možnost za povečanje kapitala priporočajo izdajo CoCo obveznic, “Contingent Convertible Bond”. Tovrstne bančne instrumente regulatorji vključno z Evropsko bančno agencijo upoštevajo kot najkvalitetnejšo obliko temeljnega kapitala Cortiel one. Kolegice in kolegi! Želim pa opozoriti na nekaj dejstev, ko govorimo o sanaciji slovenskega bančnega sistema. Današnja razprava, današnja debata pa verjetno tudi prihodnje, gotovo ne morejo in ne smejo biti enake razpravam nekega povprečnega zakona, čeprav so vsi izjemno pomembno. S tem zakonom ne prodajajo ne Nove Ljubljanske banke ne Nove Kreditne Banke Maribor, kot se v zadnjih dneh velikokrat demagoško in zelo goreče govori oziroma politizira. Bomo in če bomo karkoli prodajali, kar je v državni lasti, pa se itak kolegice in kolegi ne bomo mogli poenotiti glede cene, saj nobena ne bo prava in dobra.
Kar se tiče stališč Nove Slovenije oziroma politike Nove Slovenije, je treba slabe naložbe prodati takoj. To sugerirajo tudi nekateri pomembni slovenski bančniki, ki sem jih prej že omenjal.
Kolegice in kolegi! Debata o sanaciji bank mora biti vredna parlamentarnega nivoja debate, ne pa tržniške debate in gostilniške debate. Hvala lepa.“

Objavljamo stališče PS NSi o predlogu zakona o poslancih, ki ga je predstavil vodja PS NSi mag. Matej Tonin:

»Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Mislim, da ni treba izgubljati dodatnega časa s tem, da predstavljam, kaj ta zakon uvaja, ker so kolegi pred tem že večino stvari poudarili. Bi se pa rad dotaknil nekaj drugih stvari, ki pa se vendar na nek način dotikajo tega zakona.

Razočaran sem, da se, koalicija in opozicija, nismo uspeli dogovoriti glede vsebine tega zakona. Veste, da je bilo več poskusov, da bi ta dogovor vendarle dosegli, da je bila prva varianta tega zakona umaknjena iz procedure, pa se kljub temu nismo uspeli dogovoriti. Očitno v Sloveniji še vedno vladajo teorije zarote, ker se v vsakem členu posameznega zakona ali v vsakem zakonu najde nek člen, ki je tako sporen za nekoga, da enostavno ta stvar ne more iti naprej in se nikoli ne moremo dogovoriti. To je slabo, ampak tako pač je.
 
Kakorkoli obračamo, vsi, ki sedimo v tej dvorani, se najbrž zelo dobro zavedamo, da je poklic poslanca izjemno neugleden in da karkoli poslanci storimo, bomo ta ugled v zelo kratkem času težko dvignili. Sam sem večkrat rekel in bom zdaj še enkrat poudaril, če bi si znižali plače za polovico, bi rekli, še preveč imajo, če bi si znižali na ničlo, bi tudi rekli, uf, še to je preveč. Mogoče, če bi tisoč evrov vsak mesec plačevali, da v tej dvorani lahko sedimo, bi bilo to dovolj, pa še nisem povsem prepričan, tako pač je. V javnosti se ustvarja vtis, da smo poslanci ultra bogati ljudje. To najbrž občutite tisti, ki imate redne poslanske pisarne ob ponedeljkih, ko hodijo ljudje k vam in vas prosijo za razne prispevke v zneskih. Seveda, to stvar potencirajo članki in prispevki v medijih. Na primer, eden izmed takih je bil v enem od tiskanih časopisov, kjer so poslansko plačo prikazali eno tretjino decembrske in celo januarsko, kot češ, aha, takšna je plača poslanca, in so govorili o bruto zneskih. Normalno, da so bili ljudje zelo razdraženi in jezni, češ, poglejte barabe, poslance, kakšne visoke plače dobivajo. Vem, da je o teh stvareh neprijetno govoriti, toda za marsikatero stvar smo pa odgovorni tudi sami. Bolj, ko se bomo v parlamentu prepirali o pingvinih, slabši bo ugled parlamenta.
Če pogledamo status slovenskih poslancev v evropskem primerjalnem smislu – bila je narejena tudi študija, ko smo pripravljali ta zakon, iz katere boste lahko ugotovili, da je naš status eden izmed najslabših. Občutek med ljudmi je še vedno, da smo dobro plačani ljudje, toda primerjalno s poslanci v Evropi smo pa eni izmed najslabše plačanih poslancev. Slabše plačani so, po podatkih, samo še na Madžarskem in Slovaškem. Ko sem bil nedavno v Bruslju, lahko kot zanimivost povem, sem se pogovarjal s kolegi poslanci iz Bosne in Hercegovine in tudi tam so na primer boljše plačani in imajo boljše ugodnosti. Pa da ne bo tega kdo narobe razumel, da jaz zagovarjam in se borim za naše privilegije, kot se v javnosti zelo rado reče, zato je meni zelo blizu rešitev, ki upam, da jo bomo uvedli v naslednjih spremembah tega zakona o poslancih, to pa je, da bi bile naše plače in naše ugodnosti vezane na uspeh Slovenije. Kaj hočem povedati? Bolj kot bo uspešna Slovenija, višje bodo tudi naše plače. Recimo en takšen primer ima mislim da Slovaška, kjer so plače slovaških poslancev vezane na gospodarsko rast države. Kar pomeni, da če bi slabo delali in slabo vodili to državo, bi se nam lahko plače znižale za 5%, če bi stvari dobro potekale bi se nam lahko tudi dvignile. Skratka, to je eden izmed primerov, ki bi lahko zelo učinkovito, tudi v poslanske vrste vnesel neke vrste zdravo nagrajevanje, da uspešneje kot bomo vodili to državo, boljše se bo tudi nam godilo.
Hvala lepa.«

Svoje stališče o predlogu zakona o poslancih je predstavil tudi Jožef Horvat:

»Hvala lepa gospod podpredsednik, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. govorim kot poslanec, ki je bil tudi že bivši poslanec. Tako zelo bivši, da niti stranke ni imel v državnemu zboru. Pa nič hudega, vsi bomo enkrat bivši poslanci in to je potrebno, o tem je potrebno že danes razmišljati. Imam pa bogate izkušnje biti bivši poslanec, te so takšne da jih nikomur od vas ne privoščim in tokrat res iz srca govorim.

Glede samega amandmaja verjamem, da so kolegi iz Pozitivne Slovenije vložili v snovanje amandmaja in obrazložitev veliko truda, to pač zahteva vsak amandma, to spoštujem, mislim pa da je nepotreben, veste zakaj? Spet imam izkušnje, ker ko sem kot bivši poslanec seveda dobival nadomestilo in nekoč je prišla ena odločba, mislim da je bila podpisana s strani našega kolega Kumra, ki je bil takrat predsednik mandatno-volilne komisije, govorim po spominu in se je to nadomestilo zmanjšalo. Na nek način je šlo torej tudi za zmanjšanje pravic

Tako da, poglejte zdaj, jaz mislim da bo kar tako kot je predsednik in predlagatelj prvopodpisani povedal, da bo to tako držalo tudi če tega amandmaja ne bomo sprejeli n Ustavno sodišče ne bo nasprotovalo temu predlogu zakona, ki ga jaz zelo podpiram. Jaz ga podpiram in dajem priznanje vsem ,ki ste tukaj sodelovali in se trudili in iskali rešitve, če se dobro spomnim, je celo prvi predlog koalicije bil umaknjen potem narejen drugi. Seveda kolega Jani, normalno v demokraciji je pa pač tako, večina odloči. Saj včasih na to težko sprejmemo ampak to je demokracija.

Kot rečeno, jaz ta zakon podpiram, želim namreč iskreno želim deliti usodo za državljane te države, usodo te trenutne naše situacije… Kar se sicer mene tiče bi bilo morda celo boljše, da namesto da bi drastično zmanjšali naše bonitete, takšne ali drugačne, da bi bilo morda boljše, da bi v zakon zapisali, da vsak poslanec in vsaka poslanka od mesečnega prejemka da neki humanitarni organizaciji recimo Karitas, Rdeči Križ, 20% svoje plače. Ampak to je zgolj kot varianta, ki zdaj seveda ne pride v poštev. ampak, ko delimo kolegice in kolegi usodo naših državljank in državljanov pa vas tukaj moram opozoriti pa nič ne protestiram, da se razumemo, samo opozoriti na dejstvo, da poslanci ,ki smo bolj oddaljeni od Šubičeve 4 oziroma od Ljubljane smo bolj širokosrčni in bolj delimo usodo naših državljank in državljanov. Oziroma, z drugimi besedami pa meni plača in denar res nič ne pomenita, res nič. Z drugimi besedami pomeni to, da tisti ki smo bolj oddaljeni smo finančno bolj tepeni, če upoštevam Zakon o poslancih, ki ga bomo danes sprejeli in zakon za uravnoteženje javnih financ. To pa ni dobro. To ni dobro, da bi zdaj ravno pomurski poslanci in tudi kolegi iz drugega dela Slovenije bistveno več – lahko pokažem tudi izračune – prispevali k reševanju naše, slovenske krize. To ni dobro in vse te rešitve so zelo “ljubljanocentrične”. To ni dobro, že tako ali tako je država preveč centralizirana in velikokrat pozablja na svojo periferijo. Ne bom predlagal nobenih sprememb v tej smeri, ampak samo toliko, da vemo pravzaprav, o čem govorimo. Tako ta pravica, recimo, imeti službeno stanovanje, je več ali manj breme in naj nihče ne bo razočaran, tudi države ne, če bom to stanovanje zdaj vrnil in ker imam svobodo sam si postaviti svoj družinski proračun, si šel iskat stanovanje v lastni režiji.

Dovolite mi še nekaj besed, če smem spregovoriti v imenu še treh kolegov, in sicer kolega Sama Bevka, Barbare Žgajnar Tavš in Franca Pukšiča, ki smo vložili, sicer poslovniško nepravilno, ker drugače ni šlo, amandma, s katerim smo želeli, da bi v Zakonu o poslancih zapisali tudi, da se poslanci aktualnega sklica in bivši poslanci lahko združujejo v Društvo poslancev 90. Ti štirje in sam smo funkcionarji tega društva, ki danes šteje 265 članov, in vas tudi, mimogrede, vabim, da se v to društvo včlanite. Poslovniško pravilno tega amandmaja ni bilo možno vložiti, sem pa prepričan, da bomo dozoreli in bomo ob naslednjem noveliranju Zakona o poslancih tudi to zapisali. Morda mi bo kdo očital, zakaj dajati ekskluzivnost v tem Zakonu o poslancih prav Društvu poslancev 90. To imajo vsi veliki evropski parlamenti, tudi Evropski parlament, ker namreč, če ne bomo mi nekega društva določili, potem se bo jutri formiralo društvo levih poslancev, društvo desnih poslancev, potem še ne vem kakšnih, tako bi bilo dobro, in prepričan sem, da enkrat bomo v Zakon o poslancih zapisali, da se poslanci lahko združujejo, vsi, aktualni in bivši, v Društvu poslancev 90. Nobenih materialnih ovir in nobenih materialnih obveznosti ne bi bilo v tem trenutku.

Kot rečeno, in s tem tudi zaključujem, zahvaljujem se vsem, ki ste se trudili pri usklajevanju glede tega Zakona o poslancih, in jaz kot tudi moja dva kolega in kolegica bomo ta zakon podprli. Hvala lepa.«