Poslanci NSi: Opozicija želi spodbujati ideoloski boj

Poslanci so v okviru redne seje državnega zbora obravnavali predlog zakona o verski svobodi. Nova Slovenija zakonu odločno nasprotuje. V razpravi so sodelovali Iva Dimic, Jožef Horvat in Janez Vasle. Iva Dimic je v stališču poslanske skupine NSi poudarila, da gre za predlog, s katerim želi opozicija v teh zapletenih razmerah preusmeriti pozornost na ideološke teme. “Poslanke in poslanci mlajše generacije smo neobremenjeni in se čudimo, da nekateri vseskozi dajejo na dnevni red ideološke teme in želijo razpihovati oziroma spodbujati kulturni boj. Zanima me kakšen je njihov interes? Ko zmanjka argumentov se zacne ideološki boj”, je poudarila Iva Dimic.

Iva Dimic je še dejala, da Nova Slovenija kot krščansko ljudska stranka utemeljuje svoj odnos do cerkva in verskih skupnosti na predpostavki, da je religiozno prepričanje osebna odločitev posameznikov, ki so državljani Republike Slovenije in pripadniki Cerkve in verske skupnosti. “Kot vsem ostalim področjem človekovega življenja in delovanja, določa država s svojim pravnim redom prostor svobode in odgovornosti. To je dolžna storiti tudi za cerkve in verske skupnosti, kar je v Sloveniji urejeno z veljavnim Zakonom o verski svobodi.”

V celoti objavljamo magnetogram stališča Ive Dimic:
“Spoštovani predsednik! Spoštovani  gospod državni sekretar! Spoštovane kolegice in kolegi!
Nova Slovenija kot krščansko ljudska stranka utemeljuje svoj odnos do cerkva in verskih skupnosti na predpostavki, da je religiozno prepricanje osebna odlocitev posameznikov, ki so državljani Republike Slovenije in pripadniki Cerkve in verske skupnosti.

Kot vsem ostalim podrocjem clovekovega življenja in delovanja, doloca država s svojim pravnim redom prostor svobode in odgovornosti. To je dolžna storiti tudi za cerkve in verske skupnosti, kar je v Sloveniji urejeno z veljavnim Zakonom o verski svobodi.
V preteklosti je v Sloveniji svoboda veroizpovedi kršena in teptana. Nekateri še vedno vero potiskajo v sfero zasebnega in privatnega od tod tudi nemoderno razumevanje ustavnega nacela locitve države in verskih skupnosti v smislu izlocevanja ali izrinjanja le teh iz družbenega življenja.

Nova Slovenija zagovarja sodobne pravne standarde, ki razlikujejo med poslanstvom cerkva in verskih skupnosti ter nalogami države. Ker pa cerkve in verske skupnosti primarno delujejo na podrocju vere in etike so tako splošno družbeno koristne.

Naloga države je, da podpira njihovo delovanje in da v stalnem dialogu z vsemi cerkvami in verskimi skupnostmi, še posebej tistimi, ki imajo na slovenskem vecstoletno tradicijo in ki so bistveno prispevale k slovenski samobitnosti. 

Nova Slovenija deluje v duhu dobrih odnosov med državo in cerkvami ter verskimi skupnostmi, vzpostavlja stalni dialog in zagotavlja pravne okvire v katerih bo delovanje cerkva in verskih skupnosti tako na verskem, eticnem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem in socialnem podrocju potekalo cim bolj svobodno in v korist vseh državljanov Slovenije. Prepricani smo, da je podrocje religioznega izjemno pomembno za življenje posameznikov in za medsebojno razumevanje, zaradi cesar je v medverskem dialogu treba posvetiti primerno pozornost.

Nova Slovenija novele zakona o verski svobodi ne bo podprla. Menimo, da gre za predlog, s katerim želi opozicija v teh zapletenih razmerah preusmeriti pozornost na ideološke teme. Zakon o verski svobodi, sprejet leta 2007 je po dolgi preteklosti, na katero ne moremo biti ponosni, uvedel moderno ureditev odnosov med državo in verskimi skupnostmi. Ustavno sodišce Republiki Sloveniji ni naložilo razveljavitve zakona. V Novi Sloveniji menimo, da je predlog zakona, ki ga je vložila opozicija izrazito nedemokraticen, zastarel in v nasprotju z modernimi rešitvami urejanja odnosov države z verskimi skupnostmi. Takšen predlog je podcenjujoc in ne odraža pravega odnosa svobode veroizpovedi, ki je v Sloveniji ustavna kategorija.

Poslanke in poslanci mlajše generacije smo neobremenjeni in se cudimo, da nekateri vseskozi dajejo na dnevni red ideološke teme in želijo razpihovati oziroma spodbujati kulturni boj. Zanima me kakšen je njihov interes, ko zmanjka argumentov se zacne ideološki boj. Seveda smo v Novi Sloveniji za to, da se spoštuje odlocitev Ustavnega sodišca in se veljavni zakon popravi skladno z odlocbo, vendar pa predlagatelji želijo preseci Ustavno sodišce in uvesti popolnoma nove rešitve, ki za Novo Slovenijo niso sprejemljive. 

Zaradi tega v Poslanski skupini Nove Slovenije predlaganega zakona ne bomo podprli.”

V celoti objavljamo magnetogram razprave Jožefa Horvata:
“Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani državni sekretar gospod Zorn! Po temeljitem proucevanju predloga zakona o verski svobodi sem se odlocil, da zakon ne podprem.
 
 Bi pa rad spomnil in tudi sam si želim biti v svojih navedbah eksakten in prvopodpisana je pravkar povedala, da je koalicija sprejela Zakon ob obstrukciji opozicije. Seveda je bilo glasovanj vec in tu je potrebno biti zelo jasen, kdaj je bila ta obstrukcija.

Jaz imam namrec izpisek glasovanja dne 24.5.2006 ob 20:33:04, ko vidim da je bila opozicija prisotna. Na primer, kolegica Majda Potrata, proti. Kolega Potrc Miran, proti. Kolega Rop Anton, za. Gulič Aleš, proti. Jožef Horvat, za. Ja, nisem se zmotil. Rop Anton, za.

Poglejte, izhajal bom iz koalicijske pogodbe, ki jo je podpisala oziroma so podpisala tudi Nova Slovenija in zame osebno podpis pogodbe pomeni zavezo, delovati v duhu pogodbe, delovati v nacelu kar je v policijski pogodbi zapisano.

Dovolite, da preberem samo en izsek iz te pogodbe: “…koalicija se zaveda, da je za pozitivno ozracje in trajen napredek v družbi zelo pomembna pripravljenost državljanov in politikov, da presežejo stare delitve. zato bo koalicija v ospredje postavljala vse tisto, kar nas v Sloveniji združuje in povezuje, ter zagovarjala sodelovanje na podlagi pripravljenosti delati za skupno dobro. Koalicijski partner v okviru dela Državnega zbora in Vlade ne bomo odpirali vprašanj interpretacije polpretekle zgodovine,” to pomeni dogajanja v 2. svetovni vojni in po njej, “in se bomo držali nacela, da naj politika o teh vprašanjih spregovori samo v primeru, ko se je sposobna poenotiti.”
 
Prav tako je tudi Zakon o verski svobodi vsebina, ki je izjemno obcutljiva, se dejansko dotika naših verskih custev in zato, spoštovane gospe in gospodje, je zame v tem trenutku, ko Slovenija pravzaprav še vedno pada, ko imamo izjemno hude socialne stiske v naši družbi je po mojem prepricanju nacelo skupaj, ki ni samo beseda, je nacelo skupaj, nacelo našega delovanja, politike in vseh akterjev, ki lahko nekaj pripomorejo v tej državi, da izidemo iz te krize.

Ce ne bomo skupaj delovali, bomo skupaj tudi propadli. In verjamem, da je Slovenija; letos praznujemo pravzaprav šele 20 letnico odkar nas je mednarodna skupnost priznala, da je to, lahko recemo mlada demokraticna država, ce govorimo o priznanju seveda moram ponoviti kar je bilo danes že povedano. Med prvimi državami nas je 13. januarja 1992 priznal sveti sedež, potem pa se je pravzaprav sprožil plaz priznanj Republike Slovenije. Prve so bile Nemcija in ostale takratne clanice Evropske zveze.

In zato se mi je pojavilo vprašanje, zakaj ravno ta trenutek, ko ponavljam, Slovenija še vedno pada; zakaj je ta trenutek potrebno odpirati vprašanja o verski svobodi? Pa še, dragi predlagatelji, povedati vam moram, da ste tukaj padli v 1. razredu iz demokracije, ker se niste pogovarjali in pogovorili in dogovorili skupaj z verskimi skupnostmi. Se pravi s tistimi, ki jih pravzaprav ta zakon zadeva.

Ena temeljnih zahtev demokraticnega politicnega sistema je spoštovanje clovekovih pravic in temeljnih svobošcin ter ustvarjanje jamstva za njihovo uresnicevanje.

Med temi pravicami pravica do svobode vesti in verska svoboda izražata sedanji ideološki pluralizem v družbi in polagata temelje medsebojni strpnosti in razumevanju med ljudmi z razlicnimi prepricanji.
 
Zapisana je v nekaterih najpomembnejših mednarodnopravnih dokumentih kot so splošna deklaracija clovekovih pravic, ki jih je generalna skupšcina Organizacija združenih narodov sprejela že 10. decembra 1948, mi pa postali 22. maja 1992 clanica. In seveda tudi druge, recimo evropska konvencija o clovekovih pravicah in tako naprej. Ustava Republike Slovenije v 7. clenu doloca nacelo locitve države in verskih skupnosti, nacelo enakopravnosti verskih skupnosti ter nacelo njihovega svobodnega delovanja, svobodnega delovanja, to piše v 7. clenu.

Jaz sem preprican, da predlog poslancev pomeni nedemokraticen poseg v zakon, ki ureja uresnicevanje verske svobode, kot ene od temeljnih clovekovih pravic. Predlagatelji sprememb bi se pri tem morali dejavno posvetovati s cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi v tistem delu civilne družbe, ki jih te spremembe zadevajo oziroma prizadevajo ter jih tudi upoštevati, saj so pomembno sodelovale pri sestavljanju sedaj veljavnega zakona o verski svobodi. Ideološka obremenjena politika poskuša zakon o verski svobodi spremeniti v smislu zniževanja evropsko priznanih standardov verske svobode, ter mimo volje tistih, ki jih zakon zadeva. Z zakonom, ki je danes bil že veckrat omenjen, smo leta 2006 in potem s ponovnim glasovanjem 2007 dejansko dosegli primerljive evropske standarde v primeru verske svobode. In, ce govorimo o evropskosti, mislim, da se te evropskosti vse premalo zavedamo, kljub temu, da smo pravzaprav že vec kot 8 let clanica te izjemno pomembne skupnosti, ki danes sicer ima nekatere probleme, ampak spet, podcrtujem skupaj in edino skupaj bomo te probleme lahko odpravili. Naj mi bo dovoljeno 2, 3 stavke glede vere ocetov evropske povezave. Kmalu po koncu krvave vojne, ki je med seboj globoko locila narode so državniki Robert Šuman, De Gasperi in Konrad Adenauer, ki jih poleg še nekaterih drugih prištevamo k ocetom današnje Evrope postavili temelje za drzen politicni nacrt in znova povezovali evropske narode v miru ter gospodarskem in politicnem sodelovanju. Eden kljucnih dogodkov v evropskem povezovanju je bila rimska pogodba, ki je 25. marca 1957 opredelila bistvo politike evropskega povezovanja zadnjih 50 let.

Navdih za združevanje sprtih držav so ti državniki crpali v globoki veri in želji po uresnicevanju kršcanskega bratstva med narodi. Tako beremo v biografijah ocetov narodov. In kolegi in kolegi, se dobro spomnim, ko smo 1. januarja 2007 prevzeli skupno evropsko valuto evro. Takrat je takratni slovenski financni minister zelo pomenljivo povedal, zasluga vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, vsega slovenskega naroda je, da smo ta uspeh dosegli in Slovenija je s tem, s prevzemom skupne evropske valute koncala svojo dolgo pot domov. Domov v Evropo. Jaz sem preprican in upam, da bo to zavedanje prišlo v vse pore našega življenja in vseh državljank in državljanov, da smo clanica Evropske zveze in da smo pripadniki te evropske kulture.

Namesto zakljucka, zanimiva je korelacija med tistimi, ki ne soglašajo z resolucijo evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu in tistimi, ki simpatizirajo z današnjim predlogom spremembe zakona o verski svobodi. Hvala lepa.”
 
 
Objavljamo tudi magnetogram razprave Ive Dimic:

“Hvala za besedo, spoštovana predsedujoca.
Kolegi poslanci in poslanke. V svoji razpravi bi se osredotocila predvsem na primerjavo ureditve financiranja cerkve in verskih skupnosti v Sloveniji z državami Evropske unije, s katerimi, vsaj upam, se želimo primerjati tudi pri ureditvi tega podrocja.

V letu 2005 je raziskovalni oddelek Državnega zbora opravil raziskovalno nalogo glede cerkvenih davkov in njihovo ureditev v državah Evropske unije. Svojo razpravo zato opiram na izsledke te raziskave. V vseh evropskih državah država igra neposredno ali posredno vlogo v financiranju verskih dejavnosti. V glavnem sta povezana dva sistema in sistem državne cerkve in sistem priznane cerkve. Gospa Potrata, bi se samo dotaknila, da ima Avstrija davek in da ni bilo nic premoženja vrnjenega, Avstrija sploh ni nacionalizirala premoženja.

V prvem sistemu, ce samo nadaljujem, Finska, Danska je cerkev priznana kot država. Cerkev v teh državah ne izvaja samo verske vloge, pac pa opravlja tudi dolocene civilne dolžnosti, kot so na primer vodenje civilnih registrov in pogrebne dejavnosti. Cerkveni davek je torej v teh državah namenjen pokrivanju stroškov cerkva, kot takšnih, in tudi tistih stroškov, ki so nastali pri opravljanju civilnih aktivnosti cerkva. Davcna obveznost je splošna, cetudi se ji je mogoce izogniti placilu davka zaradi nepripadnosti cerkvi, pa se mu ni mogoce izogniti v celoti in sicer ravno zaradi civilnih aktivnosti, ki jih izvaja cerkev. Na Švedskem je tako vsakdo dolžan placati dolocen odstotek davka iz naslova pogrebnih aktivnosti, ne glede na versko pripadnost. V Svetu Evrope so prepricani, da tak režim dolocene cerkve postavlja v privilegiran položaj, vprašljivo pa je tudi enako obravnavanje oseb, ki niso pripadniki države cerkve.