Predsednik republike in opozicija ustvarjata vtis, da varčevalnih ukrepov ni potrebno izpeljati, je na pogovoru ob kavi s simpatizerji in člani stranke dejal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. “Oba razumem, ker je to igra, je pa to zelo nevarna igra,” je dejal Matej Tonin. Če bi imeli referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ in bi ta na referendumu padel, bi bilo to po Toninovem mnenju za državo zelo slabo, saj potem vsaj še eno leto “na tem področju ne bi smeli narediti ničesar, kar pomeni, da bomo še eno leto drseli v še večjo javnofinančno luknjo”. “Zato, kdor bo glasoval proti zakonu o uravnoteženju javnih financ, bo glasoval za to, da bo treba čez leto dni v pravice zarezati še močneje,” je dejal.
“Najboljše bi bilo, da se policijska sindikata in vlada dogovorijo”
Najboljše za državo bi zato po besedah Tonina bilo, da se vladi in obema policijskima sindikatoma uspe dogovoriti in da sindikata umakneta zahtevo za referendum. Vodja poslanske skupine NSi je ob tem prepričan, da sindikata nimata večjih razlogov, da se z vlado ne bi dogovorila. “Če do dogovora ne bo prišlo, sem prepričan, da ima vsaj eden od sindikatov politične interese,” je dejal. Ob tem pa dodal, da s svojimi izjavami “ne želi prehitevati in da je treba počakati, da se pogajanja končajo”.
“Pritiski na poslance so bili strašanski”
Sprejemanje varčevalnih ukrepov za poslance koalicije, tudi NSi, po besedah Tonina sicer ni bilo lahko. “Pritiski na poslance so bili strašanski. Dobivali smo številno pošto in elektronska sporočila, v katerih so nas ljudje kritizirali in grajali. A tako pač je. Varčevanje smo morali sprejeti,” je dejal.
Zavrnil pobude za zvišanje davka na dodano vrednost
Zavrnil je tudi razmišljanja dela opozicije, da bi bilo treba zvišati davek na dodano vrednost. Če bi želeli doseči višino zdaj predvidenega varčevanja, bi morali omenjeni davek zvišati za vsaj pet odstotkov. To bi bila velika obremenitev za podjetja, hkrati pa bi se lahko zgodilo enako, kot se je v Španiji, ko bi po zvišanju DDV-ja zbrali še manj v proračun, je dejal.
“Slovenija bo morala znižati primanjkljaj, sicer bo to storila prisilna uprava iz Bruslja”
Dodal je še, da bo morala Slovenija do naslednjega leta proračunski primanjkljaj v skladu z obljubo, ki jo je dala EU, znižati na manj kot tri odstotke, sicer bo “prišla prisilna uprava iz Bruslja in bo to naredila namesto nas”.
Vprašanje, kako je mogoče, da smo Slovenci tako nedomoljuben narod, ki ne spoštuje državnih simbolov ima temelje v uspešni osamosvojitveni Demosovi vladi, ki je znala dolgoletne sanje Slovenk in Slovencev uresničiti. Ljudje, ki niso sodelovali v Demosu in niso bili predstavniki člani osamosvojitvenih dogodkov, izpostavljajo kot najpomembnejše dogodke, čas po koncu druge svetovne vojne. Ta problem bi morali rešiti v osnovnih, srednjih šolah in na fakultetah, kjer bi morali posebej obravnavati čas osamosvojitve Slovenije, kar pa se danes izpušča iz učnih vsebin. Mag. Matej Tonin pravi da je tu vzrok, saj mladi dojemajo osamosvojitev Slovenije kot samoumevno.
Več udeležencev je izpostavilo problem ne-pravne države, mag. Matej Tonin, pa je odgovoril s podatki, da imamo v Sloveniji največ sodnikov na prebivalca, in na drugi strani največ sodnih zaostankov. Aktualna vlada je tožilstvo vključila pod notranje zadeve, kar je začetek urejanja pravne države. Eden izmed udeležencev pa je izpostavil rek: »dober pravnik je tisti, ki zna dobro prepisovati«, ničesar novega ni potrebno odkriti, da bi rešili ta probleme, saj v tujini obstajajo dobre prakse. Poleg tega še vprašanje odprodaje državnega premoženja.
Nova Slovenija je stranka, ki se najbolj trudi ohranjati stik s terenom, s svojimi člani in članicami. Vsakomesečni obiski v različnih regijah, obiski vodstva stranke na zborih članstva so dejavnosti s katerimi želimo biti blizu ljudem. Mag. Matej Tonin izpostavi dobre odnose in sodelovanje znotraj poslanske skupine, in odlično vodenje stranke, ter enotno nastopanje, kar se kaže tudi v anketnih rezultatih, ki NSI kažejo vedno bolje.
V pogovoru, ki je trajal več kot dve uri, je Tonin spregovoril o svoji
politični poti, o študentskih letih, se dotaknil tudi slovenske novejše
zgodovine. Današnji pogovor je bil sicer le eden iz vrste pogovorov ob
kavi, ki jih v zadnjem času pripravlja stranka.
Povzeto po STA.