Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak
Kaj menite o varčevalnih ukrepih?
Razmere v Sloveniji niso
enostavne, zato tudi varčevalni ukrepi niso enostavni, vendar so potrebni, saj
mora Slovenija zmanjšati proračunski primanjkljaj. Nova Slovenija kot
koalicijska stranka podpira varčevalne ukrepe, v drugi fazi pa se bo sprejemalo
ukrepe, ki bodo pomagali k zagonu gospodarstva. Država mora ustvarjati pogoje,
ki bodo v pomoč gospodarstvu. Socialno državo bomo imeli samo takrat, kadar bo
gospodarstvo zdravo, in bo lahko zagotavljalo sredstva za socialno državo. Nova
Slovenija drži besedo, kot kaže pa je Pozitivna Slovenija ne bo, čeprav so
zagotavljali, da bodo podprli rebalans proračuna, v kolikor bo prišlo do
podpisa sporazuma s sindikati.
Kaj pa družinska politika?
Nova Slovenija se zavzema za to,
da bi bila slovenska politika čim bolj naklonjena družini, zato smo predlagali
ukrepe, ki so zmanjšali prvotno predvidene varčevalne ukrepe. Zadovoljna sem,
da je vlada omilila ukrepe, ki so prvotno predvidevali povečanje stroškov za
družinski proračun. Sedaj je predvideno, da bo država še vedno subvencionirala
vrtec za drugega otroka v višini 70 odstotkov, za vse naslednje otroke pa bo
vrtec zastonj, ostaja tudi bolniška za otroka, tudi nadomestilo za porodniško
ostaja.
Matej Tonin, vodja poslanske skupine Nove Slovenije in podpredsednik Nove
Slovenije
Kaj menite o rebalansu proračuna?
Pri rebalansu proračuna gre za
popravek proračuna. Vsak dober gospodar ve, da lahko država in tudi posamezno
gospodinjstvo porabi toliko kot ustvari. Pri vseh finančnih zadevah velja, da
več kot bomo ustvarili, več bomo lahko razdelili, več denarja bo za šole,
vrtce, investicije.. Temeljno vprašanje pa je na kakšen način naj državni
proračun polnimo? Tukaj gre za dva različna koncepta, opozicija pravi, da naj
državni proračun polnimo s povečanjem davkov, vladna koalicija pa se zavzema,
da ga napolnimo z boljšimi gospodarskimi razmerami. Boljše gospodarske razmere
pomenijo več delovnih mest, več delovnih mest pa pomeni več vplačil v državni
proračun. Če je človek zaposlen, vplačuje v državno blagajno, v nasprotnem
primeru, če je brezposeln, mora država njemu plačevati nadomestilo za
brezposelnost. Za boljše gospodarske razmere je potrebno ustvariti primerne
pogoje. Slovenija je v zadnjih letih porabila dve milijardi evrov več kot jih
je ustvarila, še celo z letošnjim proračunom bomo porabili eno milijardo več
kot bomo ustvarili. Izračuni kažejo, če davek na dodano vrednost dvignemo za
eno odstotno točko, iz dvajset na enaindvajset, država pridobi 120 milijonov evrov
več, torej če bi želeli primanjkljaja pokriti z dvigom DDV-ja, bi to dejansko
pomenilo, da bi morali DDV dvigniti za 8 odstotnih točk, iz 20 na 28. Dvigovanje
davkov ne pomeni vedno tudi več sredstev v proračun. Ekonomisti bodo dobro
poznali tako imenovano »lafferjevo krivuljo«, ki govori o tem, da dvigovanje
davkov vedno ne pomeni več sredstev v proračun. Odgovor je preprost, bolj kot
se davki povečajo, bolj se ljudje izogibajo plačevanju davkov. Konkreten primer
iz Španije, ki je dvignila DDV, kaže, da je kljub temu ukrepu zbrala manj
denarja v proračun. Z dvigom DDV-ja lahko le kratkoročno ublažimo simptome
gospodarske bolezni, zagotovo pa ne moremo odpraviti vzrokov te bolezni. Vladna
koalicija želi za izboljšanje gospodarskih razmer izvesti naslednje ukrepe:
davčna razbremenitev gospodarstva, administrativna razbremenitev postopkov,
ustvariti resno pravno državo, zagotoviti boljšo dostopnost do virov
financiranja (odpraviti »kreditni krč«). Nujna je ureditev javnih financ, sicer
ne bomo nikoli izboljšali dostopnosti do sredstev financiranja, saj bolj kot so
neurejene naše javne finance, slabše so naše bonitetne ocene. Brez varčevalnih
ukrepov ne bo uspešnega gospodarstva.
Iva Dimic, poslanka NSi v DZ
Kako komentirate varčevalne
ukrepe?
Slovenija je v težkem in
nezavidljivem položaju, česar se zavedamo tako politiki kot državljani, zato je
potrebno v čim krajšem času sprejeti rebalans proračuna in Zakon o
uravnoteženju javnih financ. Sprejemanje varčevalnih ukrepov je tudi za vladne
stranke neprijetno, vendar je za obstoj našega narodna nujno potrebno. Za Novo
Slovenijo je družina velika vrednota, zato smo se posebej zavzemali, da bi se
čim manj prizadelo družine, pri sprejemanju varčevalnih ukrepov.
Aleš Hojs, minister za obrambo
Kaj menite o rebalansu proračuna?
Finančni minister in predsednik
vlade, sta poudarila pomembnost sprejetja obeh zakonov (tako rebalansa kot
Zakona o uravnoteženju javnih financ), o tem pišejo mediji. Sredstev v
proračunu ni, in v kolikor ta dva zakona ne bi bila sprejeta, bi to pomenilo,
da bi oktobra ali pa novembra ostali brez denarja v državnem proračunu, tako ne
bi več morali izplačati plač javnim uslužbencem, stroškov ne bi morali
poravnati. Na razpravi v parlamentu, se opozicija s preveliko lahkotnostjo
odziva na varčevalne ukrepe. Vlada in ministrstvo za finance so se izjemno
potrudili, da bomo s sprejemom rebalansa proračuna in Zakona o uravnoteženju
javnih financ uspešno rešili krizo.
Tudi ministrstvo za obrambo je
izjemno prikrajšano, veliko bo potrebno varčevati. Predlagani amandmaji Pozitivne
Slovenije bi povzročili, da lahko
Slovensko vojsko kar ukinemo. Poslanci Pozitivne Slovenije naj jasno povedo, če
želijo ukinitev vojske, namesto, da vlagajo amandmaje, ki nimajo nobene
povezave z realnostjo.
Kako komentirate podpis sporazuma
s sindikati?
Ena izmed pomembnejših zadev je
bila podpis sporazuma s sindikati. Sindikati na ministrstvu za obrambo niso v
položaju, da bi lahko stavkali, zato so drugače obravnavani. Sporazum je torej
dosežen, vlada je v več zadevah popustila, kar je dobro. Dejstvo je, se je na
taki osnovi lažje pogajati za generalni socialni sporazum. Določene socialne
vodje, predvsem s področja izobraževanja, skrbi bolj samo-promocija kot pa
socialno delo, čeprav nimajo odgovora kako bi sami izvedli varčevalne ukrepe.
Sindikati so s podpisom tega sporazuma stopili na realna tla, tako lahko
nadaljujemo pogajanja za socialni sporazum.
Janez Vasle, poslanec NSi v DZ
Kaj menite o rebalansu proračuna
in Zakonu o uravnoteženju javnih financ?
Rebalans poznamo kot sredstvo za
spremembo proračuna, če so potrebni popravki javnih financ. Kadar so razmere
dobre, ni potrebe po rebalansu, v času krize pa je potrebno to urediti, ter
vzeti tam kjer je več in dati tja kjer primanjkuje. Upamo, da bomo z
varčevalnimi ukrepi uspeli težave premostiti.