Intervju: Milan Matos

1. KAKŠNO JE GOSPODARSKO STANJE SLOVENIJE?
Gospodarsko stanje ni dobro, predvsem trendi kakršni se napovedujejo, so zaskrbljujoči. To stanje ni težko ugotoviti, razlogi so v tem, da se naš bruto produkt zmanjšuje, zadolženost se povečuje, izgubljamo delovna mesta, izgubljamo gospodarsko konkurenčnost, splošna gospodarska klima je nezadovoljiva, podjetniki niso optimisti, zato so sedaj potrebni nujni ukrepi, da izboljšamo to atmosfero. Ukrepe mora država sprejeti sama, da bomo počasi spremenili gibanja navzgor, v pozitivno smer, za to bo potrebno veliko bolečih ukrepov na področju varčevanja, saj sedaj porabimo veliko več kot pa ustvarimo, naš proračun je pokrit z 80% prihodkov, 20% vsega kar porabimo pa dobivamo kot posojilo iz tujine in se na ta način zadolžujemo.

2. KAJ MENITE O VARČEVANJU V JAVNEM SEKTORJU
Druge izbire kot varčevanje v javnem sektorju ni. Vsi se zavedamo, da se je izredno težko odpovedati že pridobljenim pravicam in ugodnostim, preveč porabimo, zato moramo tisto kar porabimo uravnotežiti s tistim kar ustvarimo. Če bi se ukrepi, ki jih vlada trenutno predvideva, sprejeli v celoti, bi na letnem nivoju prihranili približno 800 milijonov EUR, primanjkljaj pa je 2 milijardi EUR, s tem bi prihranili slabo polovico tega primanjkljaja.
Breme varčevalnih ukrepov je potrebno porazdeliti čim bolj pravično, pomembno pri tem je, da smo vsi državljani in državljanke obveščeni zakaj in kako se bo varčevalo. Če varčevalnih ukrepov ne sprejmemo danes, bo cena kasneje še bistveno višja. Kar je podobno kot pri bolezni, če zdravimo z aspirini, če ne priznamo bolezni, potem so posledice bistveno večje in cena bistveno višja.
V javnem sektorju se največ porabi za plače, tako bodo tudi plače tisti del, ki bo zagotovo najbolj izpostavljen. Pri tem ne smemo pozabiti, da so prihranki, ki bodo ustvarjeni, nujni, da ponovno pridobimo kredibilnost v tujini. Samo iz tujine bomo dobili potrebna sredstva in kapital za ponovni zagon gospodarstva. Če želimo nove naložbe, nove investicije, nova sredstva mora biti država kredibilna, da bodo posojilodajalci verjeli, da bomo lahko posojila vrnili. Naložbe so nujne, da dobimo nova delovna mesta, gospodarsko rast, ter povečamo prihodke, tako svoje osebne, kot prihodke proračuna. To bo boleč, vsestranski in zahteven proces.

3. KAJ MENITE O VARČEVALNIH UKREPIH POVEZANIH Z DRUŽINO?
To bo najbolj boleč poseg, saj prizadene ugodnosti, ki jih imajo sedaj otroci in starši v vrtcih, šolah. Kot kažejo podatki imamo določene standarde, v osnovni šoli, v vrtcih, nadpovprečno dobre. Primerjava teh standardov s tistimi iz držav OECD ali Evropske unije, kaže, da imajo nekatere bolj razvite države veliko ostrejše ali slabše standarde. Danes imamo v razredih, v povprečju 18 učencev, kjer bi lahko bilo več učencev. Dejstvo je, da bodo tudi družine prizadete. Zavedati se je potrebno, da smo morda premalo zadovoljni in hvaležni za standarde, ki jih imamo (na primer: imamo 12 mesečno porodniško, še pred tridesetini leti je bila porodniška samo 105 dni). Dejstvo je, da kot posamezniki nismo krivi za nastalo situacijo, vendar se je potrebno zavedati, da smo vse ugodnosti koristili. Več razlogov je zakaj smo kot država in družba postali neučinkoviti, ta neučinkovitost se bo poznala na življenjskem standardu v družinah, šolah, pri starejših. Čim bolj pravično bo potrebno breme varčevanja porazdeliti in poskušati v čim večji meri zaščititi zlasti mlade družine.

4. KAJ MENITE O DVIGU DDV-JA?
Dvig DDV-ja je eden izmed ukrepov, da se uravnovesi bilančno neravnovesje države. Vlada se je odločila, da so na prvem mestu drugi ukrepi, saj bi povečanje DDV-ja prizadelo vse državljane (v sorazmerju kolikor vsak porabi), vplival bi na povečanje cen – inflacijo, poslabšal bi konkurenčnost.  Konkurenčnost naše države je močno nazadovala, še pred 3-4 leti smo bili med 20. in 30. mestom konkurenčnosti med primerljivimi državami (med približno 60 državami), danes pa smo na 50. mestu. Vse kar povečuje stroške poslovanja podjetij in družbe bo poslabšalo naš položaj.
Morda bo potreben tudi ta ukrep, če drugi varčevalni ukrepi ne bodo učinkoviti.

5. KAJ MENITE O SINDIKATIH IN STAVKI?
Sindikate bi razumel v meri, če bi bila stavka neka predstava za lastno sindikalno članstvo, hkrati pa bi morali biti dovolj pošteni in povedati, da je gospodarska situacija resna in da potrebujemo varčevalne ukrepe. Zdi se, da sindikati živijo v nekem drugem svetu, na enostaven, manipulativen način želijo svoje delovanje in sebe predstaviti kot zagovornike pravic, svojega članstva. Gotovo je, da so sindikati potrebni, predstavljajo kolektiv proti zlorabam, vendar pa se morajo zavedati dejstva, da so razmere zahtevne in da se je svet spremenil. Če bi stavka in stavkanje karkoli pomenilo in bi dalo neko rešitev, potem lahko vsi skupaj stavkamo en teden, eno leto. Podobno je, kot če bi stavkal kmet, ker je imel slabo letino, proti komu bi protestiral? Proti samemu sebi?
Protestiramo proti samim sebi in če ne želimo videti dejstev, je to neumnost ali pa manipulacija.

6. KAKŠNI UKREPI SO POTREBNI, DA BI GOSPODARSTVO ČIMPREJ OKREVALO?
To vprašanje je težko, imamo več institucij, ki se s tem ukvarjajo, vendar je najprej potrebna zdrava pamet. Podjetniki, obrtniki opozarjajo na eno stvar, da je potrebno ustvariti vrednote oziroma jih spet vrniti. Delo mora nekaj pomeniti, delo je vredno; manipulacije, goljufije, kraje, špekulacije niso pravi način. Inovacije, pošteno delo, inventivnost, dobra organiziranost, uspešna prodaja,.. to so pravi ukrepi in prave vrednote. Za to pa potrebujemo znanje, dobre šole, primerno zakonodajo, debirokratizacijo. Tako bomo ponosni na to, da nekdo dela, in je s svojim delom, znanjem prišel do bogastva, in ne bo zavidanja. Po drugi strani pa je potrebno preganjati tiste, ki niso pošteno delali, saj naša država dvajset let in več, ni reagirala na zlorabe. Vprašanje vrednot je, ali smo dali tisto kar rabimo družbi?

7. KAKO DELUJE GOSPODARSKI KLUB NSi?
Trudimo se, da bi bil Klub prostor srečevanja ljudi, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, to so podjetniki, obrtniki, menedžerji, ter ostali zainteresirani. Želimo prinašati dobre prakse, energijo, voljo, druženje, da bi skupaj razmišljali in pomagali Sloveniji narediti potrebne korake, da bo gospodarsko spet uspešna. Organiziramo razna srečanja, v letošnjem letu smo imeli že dva srečanja, enega z dr. Francetom Arharjem, ki je predstavil bančni, finančni sistem in drugega z Marjanom Batageljem, ki je predstavil svoje delo. V torek, 24. aprila 2012, pa imamo drugi gospodarski posvet, kjer bodo ljudje iz prakse in inštitutov podali svoje razmišljanje kako priti iz sedanje gospodarske krize.

Vsi lepo vabljeni v torek, 24. aprila 2012, ob 18. uri v Hotel Slon, na drugi posvet Gospodarskega kluba.