DZ ratificiral fiskalni pakt in pogodbo o ustanovitvi stalnega mehanizma za evro

DZ je sprejel zakon o ratifikaciji medvladne pogodbe o fiskalnem paktu, na podlagi katere bo Slovenija v ustavo vnesla fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu. Slovenija je tako druga članica EU, ki je pakt ratificirala. DZ je potrdil tudi zakon o ratifikaciji pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM).

Pogodbo o fiskalnem paktu so voditelji 25 članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša, podpisali v začetku marca, fiskalni pakt pa naj bi dolgoročno okrepil proračunsko disciplino in pomagal preprečiti krize v prihodnje.

Temelj pogodbe je fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Pogodbenica bo lahko v izjemnih okoliščinah začasno odstopala od srednjeročnega proračunskega cilja oziroma od ukrepov za doseganje tega cilja. Gre za primere izjemnih dogodkov zunaj nadzora držav ali v primeru hudega gospodarskega padca, vendar pa začasno odstopanje ne sme ogroziti srednjeročne fiskalne vzdržnosti.

Pogodbenice morajo zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, pri čemer so zaželene ustavne določbe. Pogodba bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo 12 članic območja evra. Cilj je, da začne veljati 1. januarja 2013. Doslej jo je poleg Slovenije ratificirala le Portugalska.

DZ je na podlagi fiskalnega pakta na predlog vlade in ustavne komisije minuli teden začel s postopkom spreminjanja ustave z vnosom fiskalnega pravila. Postopek se je sedaj znova vrnil na ustavno komisijo.

Prav tako soglasno je DZ potrdil še zakon o ratifikaciji pogodbe o ustanovitvi ESM, katerega namen je preprečiti nadaljnje širjenje dolžniške krize v območju skupne evropske valute. Delovati bo začel julija letos, njegova posojilna sposobnost pa je ob 700 milijardah evrov kapitala trenutno pri 500 milijardah evrov.

Finančni ministri območja evra so se minuli mesec dogovorili, da bo območje skupne valute za zaščito pred krizo zagotovilo okoli 800 milijard evrov. Vendar pa je od tega okoli 300 milijard že namenjenih v pomoč Grčiji, Irski in Portugalski, tako da naj bi bilo sveže posojilne sposobnosti dejansko za 500 milijard.

Članice območja evra bodo morale tako najprej zagotoviti 80 milijard evrov začetnega kapitala, preostalo bo kapital na vpoklic. Sprva je bilo predvideno, da bodo države kapital vplačale v petih letnih obrokih, sedaj pa bodo države letos in prihodnje leto vplačale po dva obroka, zadnja pa v prvi polovici 2014.

Slovenija bo v stalni mehanizem za stabilnost evra vplačala 342 milijonov evrov začetnega kapitala, od tega letos 137 milijonov. Skupno bo njena obveznost skoraj tri milijarde evrov.