Danes poslanci na redni seji DZ obravnavajo zakon, s katerim bi Republika Slovenija Termoelektrarni Šoštanj dali poroštvo za izgradnjo TEŠ 6. Nasprotovanje poroštvu za izgradnjo TEŠ sta argumentirala poslanca NSi Matej Tonin in Jožef Horvat. NSi je edina stranka, ki poroštvu za TEŠ 6 nasprotuje.
Matej Toni je dejal, da medtem ko Slovenija namenja milijarde evrov Tešu, v EU namenjajo milijarde evrov za obnovljive vire. Kot že nekaj govornikov pred njim, je opozoril na vse afere, ki spremljajo projekt, in na indice, da pogoji, ki jih je za sprejetje tega zakona postavila vlada, ne bodo izpolnjeni.
Objavljamo celoten magnetogram nastopa Mateja Tonina in Jožefa Horvata:
Matej Tonin:
“Spoštovana podpredsednica, drage kolegice, kolegi lepo pozdravljeni.
Medtem, ko v Sloveniji v temu trenutku namenjamo milijardo evrov za termoelektrarno širom Evrope milijardo evrov namenjajo za obnovljive vire energije. Jaz danes ne želim razpravljati o smiselnosti termoelektrarne Šoštanj 6 ampak predvsem o poroštvu, ki je tudi predmet današnje razprave. Vprašati se moramo komu dajemo poroštvu, kakšnemu podjetju? Jaz bi vam želel citirati en članek, ki zelo zgovorno govori o poslovanju tega podjetja in sicer je bil objavljen na multimedijskem portalu RTV-ja, 25. februarja in sicer pravi naslednje: “Ugotovitev je neusmiljena. TEŠ je računalniško opremo kupoval preko posrednikov na poti do TEŠ-a pa je cena računalniške opreme pri nekaterih primerih skokovito narasla. To ni vse, v verigi posrednikov se pojavljajo tako imenovani “missing trader-ji”. Podjetja, ki davčnemu vrtiljaku ne plačujejo DDV-ja. Sledimo poti denarja, TEŠ od HP-ja preko distributerja DIS d.o.o. kupi računalniško opremo. DIS opremo, ki je HP stala sedemsto sedem tisoč evrov posreduje podjetju Stroka produkt za skoraj sedemsto štiriinpetdeset tisoč evrov. Za slabih štiri tisoč evrov več gre oprema naprej k podjetju Net link, od tam pa kar z astronomskih devetsto osemindvajset tisoč evrov več v podjetje Trend net, ki je sicer HP-jev partner. Do končnega naročnika TEŠ-a pride vsa dobavnica, tako kaže na isti dan 3. 10. 2008 in sicer še za sto dvajset tisočakov več. Natančen pregled družb v verigi razkrije tako neuradno DURS, da je družba Net link, “missing trader”, naloga družbe v verigi pa naj bi bila zgolj dvigovanje cene.”
To je zgolj eden izmed mnogih člankov, ki se je pojavil v poslovanju in o načinu poslovanja TEŠ-a. Med drugim tudi protikorupcijska komisija v svojih ugotovitvah piše, da je bil projekt zasnovan in izveden netransparentno, ob pomanjkljivem nadzoru in obremenjen s političnimi in lobističnimi vplivi. Jaz mislim, da vsi poznate ta graf, jaz sem ga na primer sprintal za vse tiste novo izvoljene poslance, ki mogoče niso sledili vsem stvarem od začetka ampak projekt TEŠ 6 je še leta 2006 stal, je bil ocenjen na šesto milijonov evrov potem je pa krepko zrasel čez milijardo evrov.
Med drugim tudi protikorupcijska komisija ugotavlja, njena ugotovitev in sicer pri poslovanju s tremi različnimi dobavitelji s katerimi je bilo sklenjenih deset pogodb v skupni vrednosti 2,8 milijona evrov je poslovodstvo TEŠ-a v izogib pridobivanju soglasij nadzornega sveta TEŠ-a prikazovalo nižjo pogodbeno vrednost. Država naj bi torej dajala poroštvo podjetju, ki celo prekriva stari svojemu lastnemu nadzornemu svetu. Ali je to gospodarno dejanje?
Potem naprej navaja protikorupcijska komisija, da v postopku zbiranja ponudb za nabavo glavne tehnološke opreme je poslovodstvo omogočilo seznanitev s poslovnimi skrivnostmi enega izmed ponudnikov drugemu ponudniku, ki je bil na koncu izbran. Se vam zdi to zdrava konkurenca?
In še naprej ugotavljajo, daj e bil član tehnične komisije za nabavo tehnološke opreme poslovno povezan z izbranim ponudnikom tehnološke opreme. To je nekaj podobnega kot če bi bil glavni ali pa vidni sindikalni voditelj, glavni vladni pogajalec.
Potem revizija, ki jo je TEŠ naredila, PricewaterhouseCoopers, je pokazala številne pomanjkljivosti. Nobenega pravega odziva ni bilo, ko je vlada zahtevala določene ukrepe od HSE-a je HSE tako “uh me pišovsko” odgovoril Vladi, da češ, da vlada za to ni ti ni pristojna, da od njega nekaj zahteva ali pa da mora takšne sklepe dati AVKN. To je približno tako, kot če bi vas jaz opozoril, da je za ovinkom nevarnost, vi bi pa rekli, kdo pa sploh si ti, da me na takšne stvari opozarjaš.
Vsak razumen človek bi takšno opozorilo sprejel. Takšnemu podjetju torej nameravamo dati poroštvo. V Novi Sloveniji za take stvari enostavno nismo pripravljeni prevzemati odgovornost in zato tega poroštva ne bomo podprli. Zanima pa nas, zakaj TEŠ potrebuje poroštvo, če pa nenehno poudarja, da je projekt popolnoma ekonomsko opravičen, zakaj torej sredstev ne pridobijo pri komercialnih bankah, če je zadeva popolnoma ekonomsko opravičena. Kako lahko damo poroštvo, če pa ne bi bilo potrebno za državno poroštvo 9 % donosnost, ki je pa seveda projekt T6 ne dosega. Vlada je dala štiri pogoje za to poroštvo, eden izmed teh je bil, da investitor poskuša z vsemi dobavitelji izpogajati nižjo ceno, kaj se je zgodilo v tem zadnjem obdobju v javnosti so se pojavila obvestila, da so se samo stroški v zadnjem obdobju, zaradi montaže opreme povečalo za 100 milijonov evrov, to je recimo zelo konkreten odgovor na vladno zahtevo. Potem druga zahteva je bila, da se relativno fiksira cena premoga iz Premogovnika Velenje, pa mislim, da predstavniki TEŠ-a so javno govorili, da je to praktično nemogoče oz. zelo težko. Tretji pogoj je bil, da je potrebno postaviti javne okvire, kdaj in kako bo ta investicija zagotovljena in nenazadnje povedano je tudi, da je potrebno zagotoviti omejitve izpustom iz CO2, kar pa bo tudi zelo težko, če vemo, da bo hkrati poleg Termoelektrarne 6 delovala tudi 5-ka.
Skratka, v Novi Slovenijo ocenjujemo, da niso izpolnjeni nobeni pogoji, da bi država lahko dala to poroštvo temu projektu, zato bomo temu poroštvu tudi nasprotovali.”
Jožef Horvat:
“Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi. Ni čudno, da razpravljamo o elektroenergetski energiji in da je temu primerno tudi ozračje naelektreno. Pogrešam nekoliko več pietete do pokojnih.
Ko se poslanec naj odloči o tako zahtevni temi, potem gotovo zbira informacije iz različnih virov. Meni je najprej prišla na misel ideja, da pogledam kaj je o TEŠ 6 povedal Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. Ne nazadnje ga je Državni zbor ustanovil z zakonom in ta Svet za varstvo okolja je v zvezi z gradnjo bloka šest, Termoelektrarne Šoštanj povedal naslednje: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije v novi sestavi se pridružuje mnenju nevladni okoljski organizaciji, da naj Vlada nemudoma organizira široko razpravo o najmanj dveh scenarijih razvoja energetskega sektorja z vidika trajnostne zasnove celotnega razvoja Slovenije in šele na tej osnovi zasnuje razpravo o nacionalnem energetskem programu kot celovitemu nacionalno pomembnemu in večplastnemu energetsko okoljskemu dokumentu. Tako Svet varstvo okolja Republike Slovenije 22. februarja lansko leto. Nisem bil zraven in ne vem, če je prejšnja Vlada to nalogo opravila. če je ni potem je prejšnja vlada ta svet ignorirala in ga na nek način tudi ukinila. In kaj je naslednje kar poslušam in kje zbiram informacije za svojo dobro odločitev? Seveda poslušam našega rojaka, našega komisarja, dr. Janeza Potočnika o TEŠ 6. Pravi naslednje, vsaka država ima pravico, da se sama odloči o energetski mešanici vendar pa se vsaka država tudi zaveda, se je zavezala k skupnim ciljem na evropski ravni. Te poznamo, ne bom jih ponavljal, ker mi zmanjkuje časa.
Napovedani so tudi novi cilji po letu 2020, to je zmanjšanje CO2 emisij za 8 do 95%, ta elektrarna bo najbrž obratovala tudi takrat. To so ključna vprašanja, ki si jih postavljam kako bomo mi prišli v nizko ogljično družbo? Postavljam si vprašanja o rentabilnosti tega poslovanja tega objekta. In še mnogo vprašanj se mi postavlja na katere zaradi pomanjkanja časa enostavno ne morem odgovoriti in se bom glede svoje odločitve odločil tudi tekom razprave. Hvala lepa.”
Jožef Horvat je v nadaljevanju še povedal:
“Hvala lepa gospa podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi. Veseli me, da je bilo kar nekaj strokovnih podlag tukaj povedanih.
Ugotavljam, da vsi pravzaprav imamo eno zagato. Kaj narediti s tem zakonom ali ga pustiti naprej v nadaljnjo parlamentarno proceduro ali mu že danes to onemogočiti.
Za začetek naj samo spomnim in dajem tu priznanje spoštovanemu kolegu Mehu, ki je 2. februarja letos vložil v parlamentarno proceduro ta zakon, saj se še vsi spomnimo, vlada je potem nastopila šele čez kakšen teden in ne bi bilo smiselno, da vlada potem vlaga isti zakon, tako da ti očitki niso bili ravno datumsko utemeljeni. Povsem razumem kolega Meha, da se zaveda, da je poslanec vseh Slovenk in Slovencev, ampak da mu je normalno najbližje pri srcu regija v kateri živi, tudi sam sem bil zelo hvaležen, ko smo v mandatu 2004-2008 v tej hiši sprejemali kar nekaj poroštvenih zakonov, da smo lahko Prekmurje z avtocesto priključili Sloveniji. In to je, verjamem in razumem, energetski objekt, daje delovna mesta in tako naprej. Težko se odločamo tudi zaradi tega, kot je spoštovani kolega Gašpar Gašpar Mišič povedal, da dobivamo grožnje v takšni in drugačni obliki, ampak verjamem, da smo pri naših odločitvah neomajni, da bomo odločali na podlagi argumentov, na podlagi tega kar je dobro za Slovenijo, ne pa na podlagi tega kdo nam bolj grozi, ne nazadnje grozili so nam tudi včeraj na štrajku, pa nismo naredili nič na podlagi česa bi nam lahko stavkajoči grozili. Težko se odločamo, ker imamo premalo podatkov, ker tudi nimamo, to pa treba povedati, srednjeročne in dolgoročne finančne perspektive, finančne projekcije tega energetskega objekta. In mislim, da ogljična prihodnost ni tista prihodnost na kateri bi Slovenija morala graditi in nesporno je, da TEŠ 6 je ogljična prihodnost Slovenije. Tudi sam sem imel to priložnost, in s tega mesta se zahvaljujem tistim, ki so mi to omogočili, da sem si lansko jesen lahko ogledal to gradbišče, takrat stolp ni bil še visok 100 in nekaj metrov, bil je bistveno nižji, ampak mene je to gradbišče fasciniralo glede na svoje dimenzije. Mislim, da danes v tem trenutku na današnji dan ne moremo sprejeti odločitve, da gradnjo tega objekta zaključimo, da ga tako rekoč zbrišemo iz obličja zemlje in tam naredimo zelenico, to ni možno, bodimo realni, kljub temu, da nas k temu nekateri državljani in državljanke tudi vabijo in nagovarjajo, bodimo realni. Od tega trenutka danes naprej pa moramo vložiti vse napore tako mi, tako vlada, da se bo ta investicija zaključila kolikor se še sploh da racionalno in pod točko 2, da bo obratovanje tega objekta gospodarno, racionalno, da ne bo razsipniško, ker očitno nekatere napake so bile tukaj narejene in nekdo se je okoristil, ampak nismo mi ta organ niti preprosto nimamo časa, da bi danes tudi vse te zablode šli raziskovati in jih sankcionirati.
Zaključujem tudi z ugotovitvijo, da se narava zaradi nepremišljenih potez pohlepnega človeka hitreje spreminja kot se na primer v Republiki Sloveniji spreminja inovativna razvojna misel. In mislim, da ptice ne bodo v Sloveniji izumrle tudi če se bodo nekatere vetrnice vrtele. Hvala lepa.”