Redna seja DZ: Poslanci nadaljujejo s sprejemanjem zakonov

Nadaljuje se redna seja Državnega zbora RS. Poslanci so dopoldan obravnavali novelo Zakona o gospodarskih družbah, novelo zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin, novelo Zakona o finančnem poslovanju zaradi insolventonosti in prisilnm prenehanju. Na seji aktivno sodelujejo tudi poslanci NSi.

Novela Zakona o gospodarskih družbah

Stališče do novele zakona o gospodarskih družbah je v imenu PS NSi predstavil Jožef Horvat: “Spoštovane kolegice in kolegi, gospod predsednik, spoštovani državni sekretar, vsem voščim prav lep dober dan!
Na zasedanju Evropskega sveta 8. in 9. marca 2007 je bilo dogovorjeno, da je treba upravne obremenitve družb do leta 2012 zmanjšati za 25%, da bi se izboljšala konkurenčnost družb v skupnosti. Od tega dogovora je torej dobrih pet let. Na podlagi tega dogovora je bila 16. septembra 2009 sprejeta Direktiva 2009/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Predlog novele Zakona o gospodarskih družbah prenaša v pravni red prav določbe omenjene direktive, ki poenostavlja postopke statusnega preoblikovanja družb. Ta direktiva spreminja oziroma dopolnjuje zahteve za poročanje, dokumentiranje v primerih statusnega preoblikovanja z združitvijo ali delitvijo ter čezmejno združitvijo. Predlog zakona upošteva ključna načela, ki so usmerjena v večjo gospodarnost in poenostavitev postopkov ter zmanjšanje administrativnih bremen. Načelo gospodarnosti ter načeli poenostavljanja postopkov in zmanjšanja administrativnih bremen prispevajo k večji konkurenčnosti družb zaradi zmanjšanja upravnih obremenitev povezanih z izpolnjevanjem zahtev glede poročanja in objave nekaterih listin pri postopkih s statusnih preoblikovanjem. Načelo uporabe elektronskih sredstev je prilagoditev Zakona o gospodarskih družbah tehnološkemu napredku, se pravi, prilagoditev Zakona o gospodarskih družbah tehnološkemu napredku, ki uvaja uporabo elektronskih medijev, zaradi poenostavitve in pocenitve postopkov. Tako da se bo lahko krepila konkurenčnost družb z zmanjševanjem nastalih upravnih obremenitev. Žal Slovenija pri prenosu navedene direktive v slovenski pravni red zamuja, saj je rok za prenos direktive potekel že junija lansko leto in Slovenija že dobiva opomine Evropske komisije.
Spoštovani. Brez gospodarske rasti so in bodo vse naše nadaljnje razprave v državnem zboru zelo jalove. Ko bomo uredili birokratske ovire bomo pripomogli k izgradnji ustreznejšega poslovnega okolja, ki bo dalo tudi nova delovna mesta. Novela Zakona o gospodarskih družbah bo prispevala, sicer kamenček, k boljšemu poslovnemu okolju, zato poslanka in poslanci Nove Slovenije to novelo podpiramo. Hvala lepa.”

Novela Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin

Stališče do novele zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin je v imenu PS NSi predstavil Janez Vasle: “Spoštovane kolegice in kolegi. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani državni sekretar. Dober dan.
S spremembami in dopolnitvami zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin seveda usklajujemo slovensko ureditev z evropsko direktivo. Kot je že gospod Žveglič omenil je ta rok potekel že novembra lani, zato tudi v Novi Sloveniji menimo, da je zakon nujno čim prej sprejeti in ga bomo poslanci Nove Slovenije podprli. Države EU moramo skrbeti za ohranjanje še preostalih ekološko neobremenjenih področij, kot je na primer Natura 2000, kjer lahko ohranjamo rastlinske genetske. Prav na te vire pa se nanaša direktiva. Pomena biotske raznovrstnosti se žal pogosto ne zavedamo, dokler se ne pojavijo problemi, ko različnih dobrin ne začne primanjkovati, se poslabševati njihova kakovost ali ko pride do okvare zdravje. Na primer hrana, goriva, zrak in tako naprej.
V Novi Sloveniji menimo, ne dvomim pa, da tako ne bi mislili tudi vsi naši sodržavljani, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti zelo pomembno. Omenjena direktiva želi, da bi se na tej ravni EU določili enotni pogoji za pridelavo in trženje semenskih mešanic, krmnih rastlin namenjenih za uporabo pri ohranjanju naravnega okolja. V okviru ohranjanja genetskih virov. S tem bodo omogočeni boljši pogoji za pridelavo in trženje semenskega materiala, sort, ki so naravno prilagojene lokalnim in regionalnim razmeram, ter so ogrožene zaradi genske erozije ter mešanic semen namenjenih za ohranjanje naravnega okolja, v okviru ohranjanja genetskih virov.
Nova Slovenija bo kot rečeno novelo zakona podprla. Hvala lepa.”

Novela Zakona o finančnem poslovanju zaradi insolventonosti in prisilnm prenehanju

Stališče do novele Zakona o finančnem poslovanju zaradi insolventonosti in prisilnm prenehanju je v imenu NSi predstavil Jožef Horvat:
“Hvala lepa gospod predsednik. Še enkrat prav lep pozdrav spoštovane  kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister s sodelavko. Prepričan sem, da pri poslanskih skupinah bo interes za razpravo o tem predlogu zakona.
Naj spomnim, prejšnja vlada je 12. januarja letos, sprejela predlog novele insolvenčnega zakona, s katero želi, tako vlada, povečati možnost za ohranitev zdravih jeder, dodatno zaščititi upnike in delavce ter uvesti institut male prisilne poravnave.
Novela med drugim spreminja pogoje za poplačilo navadnih upnikov v prisilni poravnavi z najmanj 50%, v štirih letih na 30% v osmih letih.
Takrat je po seji vladi takratni minister za pravosodje, ki je opravljal tekoče posle, gospod Aleš Zalar povedal, da postopki zaradi insolvenčnosti in prisilnem prenehanju pri krepitvi možnosti za prestrukturiranje podjetij med drugim se nanašajo na zaostrovanje meril za ugotavljanje kdaj je družba insolventna.
Zanimiva je časovna koincidenca, namreč čas Zalarjeva pisanja predloga se ujema s časom priprav na insolvenčna postopka nad družbama Viator&Vektor in Primorje katerih največja lastnika sta vidni član LDS in oseba, ki so ji nekoč ponudili kandidaturo za župana na listi LDS.
Ampak to je zgolj ugotovitev, lahko tudi špekulacija, to so dejstva. In v Novi Sloveniji vidimo to zanimivo časovno koincidenco. Ko študiramo predlog novele zakona in ko beremo mnenja reprezentantov, to se pravi Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, potem vidimo da ta dva gospodarska reprezentanta nista našla skupnega imenovalca. To nas skrbi in to nas dejansko tudi navaja k temu, da Poslanska skupina Nove Slovenije ne bo dopustila, da bi ta zakon šel v nadaljnjo obravnavo. Se pravi, mi bomo podprli sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, če bo takšen sklep predlagan. Želeli bi si namreč da na tem izjemno zahtevnem in kompleksnem področju dobimo neko celovito rešitev, saj je namreč frekvenca spreminjanja tovrstne zakonodaje prevelika. V zadnjih petih letih smo ga spremenili oziroma ta Državni zbor je to zakonodajo spremenil najmanj petkrat. In to je prevelika motnja za gospodarske subjekte, posebej tiste, ki imajo težave. Seveda je to velika motnja oziroma velik vprašaj predvsem tudi za upnike. Tudi mi bi se želeli zgledovati po naših sosedih Avstrijcih, ki so podobno zakonodajo napisali leta 1914 in je potem vse do leta 2010 niso spreminjali. To so, po našem mnenju, po mnenju poslanske skupine, prave zakonske rešitve. Res je, da smo mlada demokracija, res je, da so adaptacije gotovo v naši zakonski materiji nujno pogostejše, ampak s skrbnim premislekom, s sodelovanjem vseh sodelujočih, ki jih ta zakon prizadene, sem prepričan, da lahko pridemo do boljše rešitve, do celovite rešitve, zato, kot rečeno, in s tem zaključujem, poslanska skupina tega predloga zakona ne bo podprla.
Hvala lepa.”

V nadaljevanju je Horvat od teh točki še dejal:
“Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi.
Kar nekaj poslancev nas je bilo prisotnih na izjemno dobro pripravljeni prireditvi Gospodarske zbornice, ko je gospodarska zbornica podeljevala tradicionalne nagrade najboljšim podjetnikom v Sloveniji. Tam je bil zbran, kot radi rečemo, cvet slovenskega gospodarstva, ki nam je iz odra in potem tudi po individualnih razgovorih povedal naslednje; ne prosimo vas denarja, torej vas in nas politike, prosimo pa nas, da nam naredite pravno državo.
Pravzaprav nič novega, ampak velika naloga za ta Državni zbor. Mi v Novi Sloveniji bi si želeli, da bi si vsi akterji, ki jih ta zakonodaja, ki jo danes obravnavamo, se pravi zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, da bi se o vsebini te zakonodaje resnično strinjali vsi akterji. Govorim o reprezentanci na eni strani slovenski gospodarski zbornici, na drugi strani pa o Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Ampak pred obravnavo te novele zakona, ki je sicer, lahko rečemo, minimalna, gre za minimalno adaptacijo zakona, se žal ti dve gospodarski organizaciji nista poenotili. Gospodarska zbornica Slovenije tej noveli zakona pritrjuje, jo podpira, na drugi strani Obrtno-podjetniška zbornica tem rešitvam, ki so v tej noveli zakona predvidene nasprotuje. Še več, tudi sodni svet je, s podpisanim predsednikom dr. Mirom Cerarjem dal sicer minimalno, a po mojem mnenju, tehtno pripombo. In sicer, sodni svet ima pripombo zoper prvi odstavek 1. člena predloga novela, ki določa, da ima upniški odbora pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel stečajni upravitelj. In potem obrazložitev te pripombe: Taka določba je v nasprotju z načelom enakopravnega obravnavanja upnikov. Člani upniškega odbora so namreč le nekateri največji upniki, katerim bi možnost pregleda poslovne dokumentacije in celotne dokumentacije v zvezi s stečajnim postopkom zagotovila neupravičeno prednost pred ostalimi upniki. S tem bi ti upniki lahko pridobili informacijo o tem, kakšna dokazila ima stečajni dolžnik o obstoju in višini njihovih terjatev. To je tehtna pripomba sodnega sveta. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je 27. marca letos, se pravi dan pred javno predstavitvijo mnenj o noveli zakona o finančnem poslovanju o postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju organizirala okroglo mizo z naslovom Prisilna poravnava ali stečaj, pro et contra noveli zakona. Naj naštejem samo nekaj točk, in samo tiste, da ne boste rekli, da morda jemljem te zaključke iz njihove okrogle mize, da jih trgam iz konteksta, ampak bom prebral samo tiste, ki so napisane z odebeljenim tiskom.
Prvič. Gospodarska zbornica Slovenije pravi: Nedopustno je, da se tako pomemben zakon letno novelirat. Zato je nujno pristopiti k oblikovanju sistemskih, trajnih in medsebojno usklajenih rešitev po vzoru dobrih praks sosednjih držav, ki lahko zagotavljajo tudi konsistentno sodno prakso, na primer kot sem že v predstavitvi stališča poslanske skupine povedal, avstrijske insolvečne zakonodaje, ki datira na leto 1914 in je bila spremenjena prvič šele leta 2010.
Potem slovenska gospodarska zbornica nas navaja, da se pri snovanju tovrstne zakonodaje zgledujemo, in sicer pravi takole: Zgled za organiziranost sodišč in upravljavcev insolvenčnih postopkov najdemo v Avstriji, Nemčiji in tudi Poljski. Te države so zgled za normativno ureditev vodenja insolvenčnih postopkov, posebej prisilnih poravnav.
In še ena, zadnja takšna ugotovitev: Ključni osebi, ki narekujeta tek postopkov prisilne poravnave in stečajnih postopkov sta upravitelj in sodnik. Če obstoječa zakonodaja omogoča, da ob njunem osebnem angažmaju postopki tečejo učinkovito, proaktivno, pravično in primerno hitro. Že obstoječa zakonodaja to omogoča.
Se pravi, v Novi Sloveniji imamo problem z razhajanjem mnenj Gospodarske zbornice Slovenije, pripombo je napisal sodni svet, in z rešitvijo se ne strinja Obrtno-podjetniška zbornica. Se pravi, naš razlog ni v tem, kot je mogoče spoštovani kolega gospod Gašpar Gašpar Mišič zaključeval, da mi zakon zavračamo zaradi tega, ker ga je napisal prejšnji minister Zalar. Zaupam pa sedanjemu ministru in njegovi ekipi, da bo v najkrajšem možnem času z vključitvijo vseh vpletenih napisal tudi dobro rešitev. Hvala lepa.”