V petek, 9. marca 2012 sta se predsednica NSi in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in državni sekretar Matjaž Longar mudila na obisku pri slovenski narodni skupnosti na Hrvaškem. Srečanje s predstavniki nekaterih slovenskih društev na Hrvaškem in predstavniki mladih je potekalo v prostorih Slovenskega doma v Zagrebu.
Navzoči so ministrici sprva pojasnili, da se položaj Slovencev na Hrvaškem razlikuje od položaja ostalih manjšin v sosednjih državah, kar ima svoj izvor v dejstvu, da imajo nekoliko drugačno zgodovino odnosov do večinskega naroda. Če je bilo nekoč v zgodovini biti Slovenec na avstrijskem Koroškem, v Italiji in v Porabju težko, so se Slovenci na Hrvaškem nekako vselej skupaj borili za svoj obstoj, živeli v skupni državi, med njimi ni bilo nikoli sporov ali vojn, kar je pomenilo, da so bili odnosi do hrvaškega naroda vselej dobri. To je pomenilo tudi, da v preteklosti niso čutili nobene potrebe po političnemu organiziranju in so skrbeli za ohranitev in razvoj slovenske kulture preko svoje kulturne dejavnosti. Zanje je bilo prelomno leto 1991, ko so po osamosvojitvi Republike Slovenije in Republike Hrvaške tako rekoč čez noč postali manjšina. V tistem letu sta na Hrvaškem delovali dve društvi, medtem, ko jih je danes že 16, vsa pa so združena v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem. Povedali so tudi, da je Republika Hrvaška pravno formalno dobro poskrbela zanje s sprejetjem Ustavnega zakona o pravicah nacionalnih manjšin, vendar se tudi sami srečujejo z nekaterimi problemi, med katerimi so najbolj pereči slednji: prostorska problematika društev, kadrovska problematika, staranje članstva v društvih in odsotnost sistematičnega in kontinuiranega financiranja delovanja društev. Pohvalili so se z dobro obiskanim dopolnilnim poukom slovenskega jezika in z zelo živahnim delovanjem mladinskih sekcij v nekaterih društvih.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je na to dodala, da je Vlada Republike Slovenije ohranila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in funkcijo ministra, ki to področje pokriva ravno zato, ker se zaveda pomena pozitivnega odnosa Slovenije do Slovencev, ki živijo v zamejstvu in po svetu. Zaveda se tudi pomembnosti ohranjanja slovenskega jezika in kulture, vendar pa si bo sama še posebej prizadevala, da bi to sodelovanje nadgradila in spodbudila tudi na področju gospodarstva, znanosti in povezovanja mladih. Slovence v zamejstvu in po svetu namreč vidi kot ambasadorje Slovenije v državah v katerih živijo. To še posebej drži za slovensko narodno skupnost na Hrvaškem za katero je izvedela, da zelo dejavna in za razliko od manjšin v drugih sosednjih državah zelo homogena, saj ni bila podvržena zgodovinski, političnim in ideološkim delitvam. Izrazila je upanje, da bodo v podobnem duhu nadaljevali tudi v prihodnosti in, da jim bom uspelo v svojo sredino privabiti tudi mlade.