Komentar tedna: predsednica NSi Ljudmila Novak

Nova Slovenija je po volitvah pričakovala, da bo relativni zmagovalec volitev uspel sestaviti vlado in bomo v parlamentu konstruktivna opozicija. Tudi na pogovorih s kandidatom za mandatarja in v javnosti smo ves čas to jasno in glasno poudarjali. Podpirali smo do sedaj veljavno pravilo, da predsednik države mandat za sestavo vlade najprej podeli zmagovalcu volitev.

Menili smo tudi, da je vlada narodne enotnosti ali tehnična vlada preuranjena rešitev in v državi niso takšne razmere, da bi bilo to potrebno. Ker se je izkazalo, da ima kandidat za mandatarja le dve zavezniški stranki in skupaj le 44 glasov, smo pričakovali, da bodo poslanci, ki naj bi Zoranu Jankoviču obljubili podporo na tajnem glasovanju, to tudi javno pojasnili. Pred začetkom glasovanja so v Pozitivni Sloveniji napovedovali celo 48 glasov. Ugibanja o tem, kdo so potencialni prebežniki in po kakšni ceni so bili kupljeni, so se samo še stopnjevala. Zato smo se poslanci NSi pred glasovanjem skupaj odločili, da ne želimo pri takšni morebitni politični korupciji sodelovati, saj bi potem lahko sum padel tudi na katerega izmed nas. S tem nismo kršili nobenega pravila, pač pa samo na drugačen način izrazili svoj NE kandidatu za mandatarja. Razne obtožbe, ki smo jih bili potem deležni s strani poražencev, so bile zgolj preusmerjanje pozornosti z resničnega problema, kot je korupcija, na bojkot volitev. Ko so se v preteklosti tega posluževale leve stranke, pa to sploh ni bil problem.

V kratkem času se je izkazalo, da kandidat za mandatarja res ne zna šteti, saj je po glasovanju o predsedniku parlamenta pogorel tudi na glasovanju za mandatarja.
To pa je pospešilo usklajevanje koalicijske pogodbe, ki jo je poslala stranka SDS za primer, če bo dobila priložnost za sestavo vlade druga stranka po volilnem rezultatu. Usklajevanja so potekala po strokovnih skupinah, nato pa med predsedniki petih strank skupaj z ožjimi sodelavci.

V NSi se zavedamo, da je v tem trenutku naša najvažnejša naloga, da čim prej sestavimo vlado in začnemo reševati nakopičene probleme, zato nismo vztrajali pri temah, ki nas preveč razdvajajo, da bi lahko v tako široki koaliciji našli skupne rešitve. Zadovoljni pa smo, da smo bili enakovreden partner in je veliko naših programskih izhodišč našlo svoje mesto v koalicijski pogodbi.

Sedaj je pogodba podpisana, sprejeli smo že zakon o vladi, jutri bo glasovanje o mandatarju Janezu Janši, ki ga je na to mesto predlagalo petdeset poslancev koalicije in poslanca narodnih manjšin. Če med podpisniki ne bo več puckov in bo na koncu doseženih vsaj 46 glasov podpore, bomo izvolili mandatarja za sestavo vlade.

Vsi skupaj se zavedamo, da bo vladati v tem času vse prej kot lahko. Poleg usklajevanj znotraj tako raznolike koalicije,  bo ogromno težkih problemov, ko bomo morali veliko jemati in malo dajati, dokler se finančna slika Slovenije ne izboljša. Bolje je varčevati takrat, ko je še možno kaj privarčevati, kot pa takrat, ko ni več kaj vzeti. Upam, da se večina državljanov tega tudi zaveda in ne bodo nasedli raznim javnim spodbujevalcem nezadovoljstva, ki lahko hitro preraste okvire mirnih protestov in zdrave pameti.

Vsi skupaj se moramo tudi zavedati, da ne moremo v nedogled trošiti več, kot pridelamo, saj potem sledi padec v globoko luknjo, iz katere bomo težko zlezli. Prepričana sem, da premoremo v Sloveniji toliko razuma in želje, da se izkopljemo iz te nevarne situacije, da bomo združili moči. Najprej stranke koalicije z enotnostjo in resničnim prizadevanjem za dobro nas vseh, potem pa tudi opozicija, ki se mora zavedati, da je k takšnemu stanju pripomoglo tudi njihovo katastrofalno vladanje.

Na mnenje državljanov pa bodo vplivali tudi sindikati in civilna družba, ki jo v veliki meri usmerjajo strici iz ozadja preko takšnih in drugačnih medijev. Prav slednji bi se morali bolj zavedati svoje odgovornosti za stanje duha v družbi, saj lahko iz neznatnega problema naredijo veliko afero in s tem tudi veliko škode. To pa ne pomeni, da ne smejo kritično spremljati dela vlade. Tako mediji kot opozicija so dolžni biti kritični do vlade, parlamenta in drugih javnih institucij, vendar ne na račun poštenosti in objektivnosti. Slovenija ima nad sabo preveč groženj, da bi si lahko privoščila takšne igre z resnimi posledicami.