Politično in kulturno dogajanje
Zadnji teden je postregel z zelo zanimivim in nekoliko začinjenim dogajanjem tako v politiki kot tudi na kulturno družabnem področju. Še vedno odmeva in je tema različnih medijev neizglasovanje g. Zorana Jankovića za mandatarja. Tako nekateri enostransko poročajo in skoraj obsojajo nedvigovanje glasovnic, kot da smo samo mi krivi za kaos v državi. Boli me, da si nihče, ki to obsoja ne dovoli niti drugačnega razmišljanja niti razlage, zakaj je to v primeru politične korupcije najbolj transparenten način delovanja.
Tako mislečih nič ne skrbi, kako in na kakšen način bi prišel g. Zoran Janković do dodatnih glasov. Ne dovolijo si niti razlage, da je v ozadju politična korupcija in dejansko podkupovanje oz. kupovanje glasov. Ne, to za Slovence ni sporno. Temu je tako in kaj zato, če se to dela in naredi v najvišji instituciji države – v Državnem zboru.
Je pa za moje ljube državljane nedopustno, da jih vedno več živi pod pragom revščine. To je dejansko zaskrbljujoče in žalostno. V teh dneh dobivam pisma od ljudi, ki nam očitajo, da smo brezbrižni, hladni in nam je vseeno, kako živi sleherni državljan, ker smo na nek način zase “poskrbeli”. Tako razmišljanje me žalosti.
V politiko nisem šla, ker bi si želela večjega udobja in javne pozornosti, temveč zato, da bi pomagala ljudem in sočloveku. Šla sem iz podeželja v mesto, da prenesem glas ljudi, da življenje na podeželju teče drugače kot v mestu, da so življenjski stroški na podeželju enaki, če ne celo nekoliko višji kot v mestu. Za vsak obisk v večjih zdravstvenih ustanovah se je potrebno odpeljati v bližnje ali celo oddaljene zdravstvene ustanove. Naši otroci, ki se v veliki meri šolajo izven domačega kraja pa žal tudi predstavljajo finančno obremenitev družine.
Pa naj se vrnem na politiko, ki bi morala biti in delovati v dobro vseh ljudi in za blaginjo naroda. Dogovor vseh predsednikov parlamentarnih strank o predlogu za spremembo ustave in vključitvi Zlatega pravila, ki bo definiralo do kolikšne višine se lahko država zadolžuje, lahko ne bo prinesel rešitve za vse državljane enako. Je pa vsekakor napredek, ki se ga bo zavedala vsaka vlada, saj če se javnega zadolževanja ne bo držala v danih okvirih, bo morala odstopiti oz. oditi. Nenazadnje bi bilo dobro, da bi to veljalo tudi za marsikatere gospodarske subjekte in na nek način uprave družb.
Kako pa naj bo gospodarstvo uspešnejše, napredno in z vizijo, če se v samem vrhu slovenske politike ne spoštuje oz. ne želi imeti v sredi tudi nekoliko drugače mislečih ljudi. Dotaknila bi se predvsem tega, da se išče novega mandatarja slovenske vlade izven parlamentarnih strank.
Volilni rezultat je potrebno spoštovati.
Nerazumljivo se mi zdi, zakaj je tako težko podeliti mandatarstvo stranki, ki je na lanskoletnih predčasnih volitvah dosegla drugi najboljši rezultat? Tudi druga največja stranka ima za seboj veliko število volivcev, ki so ob dogodkih zadnjih dni, ko je v medije prišla novica o tretjem možnem mandatarju, ki ne pripada nobeni parlamentarni stranki, razočarani. Pošteno bi bilo, da se rezultate lanskoletnih volitev in demokratična načela naše države spoštuje. Le tako bo naše sobivanje, življenje in naš vsakdan lepši in mirnejši ter sprejemljivejši.
Kljub vsemu pa sama ostajam taka kot sem, optimistična, pozitivna in delavna. Prepričana sem, da bo Sloveniji uspelo ohraniti in razvijati zdrava jedra gospodarstva, da bomo ljudje med seboj bolj strpni in sprejemljivejši. Slabo voljo in pesimizem, ki se trenutno širi po naši prelepi deželi, pa moramo najprej spremeniti pri sebi in šele nato lahko pričakujemo, da se bodo stvari okrog nas začele obračati na bolje.
Verjemite mi, tudi nam politikom ni vseeno za trenutno situacijo. Res pa je, da se čez noč stvari, ki so se desetletja odvijale v napačno smer, resnično ne da takoj premakniti na bolje. Ostati moramo pogumni in verjeti v boljši jutri. To smo dolžni sebi, svojim otrokom, svojim vnukom in ne nazadnje tudi svojim prednikom.