Ljudmila Novak o zakonskem predlogu NSi: Civilizacijska norma nas zavezuje, da mrtve dostojno pokopljemo

V Državnem zboru pravkar poteka prva obravnava predloga Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je vobravnavo predložila poslanska skupina NSi. Prvopodpisana pod zakon, predsednica NSi Ljudmila Novak je v predstavitvi dejala, je cilj predloga zakona celovita ureditev področja prikritih vojnih grobišč za vse žrtve revolucije, vojnega in povojnega nasilja.

»Tako bo vsem žrtvam zagotovljena pravica do dostojnega pokopa, groba oziroma grobišča in ohranjanja spomina nanje. Pieteta je globoko spoštovanje do vseh pokojnih in je temelj človeške civilizacije. Zavezuje nas, da mrtve pokopljemo ne glede na to, na čigavi strani so se vojskovali in ne glede na njihova politična prepričanja. Gre za civilizacijsko normo človeka in je izraz njegove človečnosti. K temu dejanju pa nas zavezuje tudi Ženevska konvencija,« je uvodoma pojasnila Ljudmila Novak.

Dodala je, da je bilo po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti do sedaj v Sloveniji evidentiranih okrog 600 prikritih grobišč, v katerih se po nekaterih ocenah nahajajo posmrtni ostanki okoli 15 tisoč Slovencev in Slovenk. »Vse žrtve imajo v skladu z načeli človečnosti pravico do spomina in do groba. Ob tem poudarjamo, da uveljavitev zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ne pomeni abolicije odgovornih za dejanja usmrtitev. Pristojnost za preiskovanje teh dejanj in odgovornosti ostaja na strani organov preiskovanja, kazenskega pregona in sodstva,« je ob tem povedala predsednica NSi.

Državni zbor je v prvem branju predlog zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev podprl s 36 glasovi za in 23 proti. Zakon gre tako v nadaljnjo obravnavo na matično delovno telo.  Že razprava je nakazala možno podporo zakonu, v glasovanju pa se je izkazalo, da so predlagatelji k podpori pritegnili tudi večino poslancev SMC in poslanko ZaAB. SDS se je glasovanja vzdržala, DeSUS, SD in ZL pa so glasovali proti.

Zakaj potrebujemo nov zakon?

Dvomom, ali res potrebujemo nov zakon, ki bo urejal področje prikritih grobišč je Ljudmila Novak odgovorila takole: »V Novi Sloveniji smo prepričani, da potrebujemo nov zakon, ki bo zagotovil zadostno pravno podlago za nadaljnje delo evidentiranja, odkrivanja, prekopa, identifikacije, pokopa, vpisa v register grobišč in register kulturne dediščine ter tudi varovanja le-teh. Dejstvo je, da veljavni Zakon o vojnih grobiščih to področje pomanjkljivo ureja in ne omogoča celovitega postopka odkrivanja teh grobišč in je v posameznih delih v nasprotju z drugimi zakoni. Tudi sosednja Hrvaška je to materijo uredila v posebnem zakonu in je to nalogo že opravila. Prednost našega predloga zakona je tudi v sestavi in pristojnostih vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je bila do sedaj zgolj posvetovalno telo pristojnega ministrstva. Področje urejanja vojnih grobišč, vključno s prikritimi vojnimi grobišči, nastalimi zlasti po koncu druge svetovne vojne, se tako zakonodajno približuje ureditvam, kot ga imajo druge države članice Evropske unije.«

Ljudmila Novak: Pomagajmo mrtvim, da dobijo svoj grob in živim, da bodo lahko žalovali

V zaključku je Ljudmila Novak izrazila prepričanje, da si je kljub nezaupanju potrebno vedno znova prizadevati za mir in spravo, ker smo to dolžni slovenski domovini in slovenskemu narodu. »Resnica osvobaja in samo resnica ima trajno vrednost, pomagajmo ji, da spregovori. Pomagajmo mrtvim, da dobijo svoj grob in živim, da bodo lahko žalovali, vsem nam pa naj bodo ti grobovi v spomin in opomin, da se te grozote ne bi ponavljale. S tem bomo pomagali tudi sebi in slovenskemu narodu.

Pred nami je torej zakon, ki bo, tako smo Krščanski demokrati prepričani, mnogim svojcem žrtev teh pobojev, dal upanje, da bodo njihovi domači pokopani tako, kot nam to narekuje človeško dostojanstvo. To smo dolžni storit storiti kot ljudje, kot narod in kot država, ki svojo prihodnost gradi iz izkušenj preteklosti,« je še dodala predsednica NSi.

Matej Tonin: Nerazčiščena zgodovina nam preprečuje, da bi dosegli soglasje o ključnih razvojnih ciljih Slovenije

»Nerazčiščena zgodovina nas je začela obremenjevati in nam preprečuje, da bi lahko dosegli politično soglasje o ključnih razvojnih ciljih Slovenije. Zgodovina ni črno bela. V vojni ni samo dobrih in ni samo slabih. Bolečine mater in žena za izgubljenimi sinovi in možmi so na vseh straneh iste,« je k predlogu NSi o Zakonu o prikritih grobiščih in pokopu dejal Matej Tonin.

»Zgodovina je siva in je kompleksna. Seveda zgodovine ni mogoče spreminjati, dejstva so dejstva. Lahko pa na zgodovinske dogodke gledamo pošteno, objektivno in jih tudi razumemo. Lahko pa za potrebe nabiranje političnih točk še naprej zgodovino predstavljamo navijaško in hujskaško. Vendar to Slovenijo še dodatno hromi in nam preprečuje, da bi naredili korak naprej. V vsaki vojni so storjene hude krivice, ki jih tudi čas ne more izbrisati. Pustijo neizbrisen pečat in druga svetovna vojna je na slovenskem ozemlju zagotovo pustila izrazito negativen pečat. Zahtevala je ogromno človeških žrtev, tako med Slovenci kot tudi pripadniki drugih narodov,« je pojasnil vodja poslanske skupine NSi.

Matej Tonin: Zmanjkuje nam časa!

Spomnil je, da si v Novi Sloveniji si že dolgo prizadevamo, da bi Slovenci zaključili to poglavje naše polpretekle zgodovine s spoznanjem, da smo vsi del istega naroda, čeprav smo bili ali so bili na različnih straneh smo vsi del istega narodovega telesa, ki od nas terja enak pogled odgovornosti na svetu življenja in posvečenost mrtvih. »Res je žalostno, da za dostojen pokop teh žrtev potrebujemo zakon in da moramo na normativni ravni urejati stvari, ki so v večini držav samoumevne. Tukaj se lahko s kolegi iz SDS strinjamo. Upam pa tudi, da kolegi v SDS razumejo, da nam zmanjkuje časa. 70 let po koncu vojn je še vedno veliko državljanov, ki neutrudno iščejo svoje svojce, ki jih želijo pokopati in se od njih posloviti,« je še dodal Tonin in v zaključku Državni zbor nagovoril z naslednjimi besedami:

»Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci naj bo danes tisti dan, ko bomo dokazali, da se zmoremo soočiti z neprijetnimi dejstvi naše polpretekle zgodovine in da bo danes tisti dan, ki bomo lahko skupaj upali in si želeli, da bo končno prišel čas, ko se bosta domobranec in partizan objela tako kot sta se nemški vojak in ameriški vojak objela na bojiščih Normandije nedavno. In upamo si lahko le to še, da bo prišel čas, ko bomo desni in levi politiki vsem žrtvam vojne skupaj polagali vence tako kot sta to storila nedavno v Sankt Peterburgu nemški in ruski zunanji minister.«

Celoten govor Mateja Tonina si lahko preberete TUKAJ.

Celotno obrazložitev ciljev in razlogov za sprejem omenjenega zakona, ki jo je predstavila Ljudmila Novak, najdete TUKAJ.

Ljudmila Novak o Antigoni: Najbolj je bil kaznovan prav Kreon

V zaključku razprav je Ljudmila Novak spomnila tudi na zgodbo o Antigoni: »Danes smo že nekajkrat načeli zgodbo o Antigoni in to se pogosto uporablja v zadnjem času v Sloveniji. Nikoli pa nič ne rečemo o Kreonu. Torej Antigona, ki je želela pokopati svojega brata, je to plačala z življenjem. Kreon ni želel preklicati svoje grožnje, ker je bil oblast, ker je imel moč, ker ni smel preklicati tega kar je obljubil, kar je rekel. Ampak, kaj se je zgodilo na koncu. Umrla je njegova nečakinja, umrl je njegov sin, umrla oz. vzela si je življenje tudi njegova žena. Kdo je bil na koncu najbolj kaznovan? On sam zaradi svoje trdosrčnosti, zaradi vztrajanja pri svojem prav. In kdo je pri nas najbolj kaznovan zaradi takšnega trmastega vztrajanja? Mi sami, ker ne pridemo do resnice, ker ne pridemo do pomiritve in največja žrtev tega je slovenski narod in še posebej naša mladina. Niso krivi, nismo krivi za to, kar se je zgodilo v preteklosti, smo pa odgovorni za to, kako bomo živeli v prihodnosti. Kreon je vztrajal pri svojem in zato izgubil vse,« je dejal predsednica NSi.

Jožef Horvat: Grob je svet, grob pomeni, da verujemo v človeško in vztrajamo v človeškem

Jožef Horvat se je v svoji razpravi uvodoma zahvalil članom vladne komisije za vprašanje prikritih grobišč, ki so ključno pomagali pri snovanju besedila, ki ga danes obravnavamo – dr. Jožetu Dežmanu, dr. Mitji Ferencu, Pavlu Jamniku in še mnogim drugim. Izpostavil je, da je eden izmed temeljev naše civilizacije to, da pokopavamo svoje mrtve: »Na vprašanje kdaj se je rodila civilizacija, antropologi odgovarjajo, človek je postal človek, ko je začel pokopavati svoje rajne in označevati kraj pokopa. Ko smo ljudje trupla drugih ljudi začeli dojemati, kot nekaj svetega, smo odločno prestopili mejo, ki loči živalsko in človeško. Ko smo kraj pokopa svojih rajnih zaznamovali ter se tja vračali s spoštovanjem je nastopilo nekaj, čemur lahko rečemo prvinsko, versko obnašanje, občutek za presežno, slutnja nesmrtnosti. Grob, ki ga med nami ni, kolegice in kolegi, pa bi moral biti, je lahko v medčloveških odnosih za stoletje in več dejavni vir napetosti, nesreče in sovraštva. Grob je svet, grob pomeni, da verujemo v človeško in vztrajamo v človeškem. Grobe je enkrat že zgradil civilizacijo, naj jo ohrani in gradi tudi v naših časih,« je pojasnil poslanec NSi nato pa dodal:

»In zdaj na praktični primer, drage kolegice in kolegi. Mi že 5 let stojimo pred odprtim grobom, kaj grobom, pred tisočimi odprtimi grobovi, pri Rovu Svete Barbare. In pravite da zakon deluje, da vse normalno teče. Kakšna družba smo mi?! 5 let stojimo pred odprtimi grobovi, tisočimi odprtimi grobovi. Kje v Evropi, kje v svetu najdete takšen primer. Kje?! Kakšna družba smo mi, gospe in gospodje. 5 let zremo v odprte grobove, in jih nismo sposobni zakopati. In pravite, vse deluje, vse je normalno. Da bomo to malo drugače pokopali. Da saj bo že. In spominjam se tudi sam odprtega groba dr. Andreja Bajuka, ki ga je omenila kolegica Eva Irgl. Koliko ponižanja je doživel, šele pri odprtem grobu so vsi dahnili in se prerival,i kako bodo rekli: »Joj, bil je velik človek.«. Mi smo to vedeli že davno. Je moj politični oče, če koga zanima. Potem so se vsi prerivali, kako mu bodo peli hvalnice. Bil je ponižan. Edino Evropa mu je dala priznanje. In veliko si je prizadeval, da bi to slovensko rano zacelili. Ni mu bilo dano, bil je zasramovan, ponižan, tako kot čutimo danes mi, predlagatelji, tega zakona.«

Jernej Vrtovec: Pokopljimo mrtve, bodimo ljudje

Jernej Vrtovec je svoje poslanske kolegice in kolege v svoji razpravi dejal, da ga je sram, ker nismo sposobni razprave o tem, da bi dostojno pokopali svoje mrtve sonarodnjake: »Če bi bili normalna država, ne bi potrebovali zakona, ki bi urejal pokop. Ampak mi žal, kolegice in kolegi, nismo normalna država in potrebujemo zakon, ki ureja pokop. Kakšni smo ljudje, da nismo sposobni pokopati sočloveka, da ne mine pomlad, ko gredo kmetje na ledine, ne da bi odkrili kakšno žrtev po krivici umorjenega?« Opozoril pa je tudi na to, da ne gre izrabljati dobronamernih zakonov za razpihovanje ideoloških strasti:

»Gospe in gospodje, ne izrabljajte dobronamernih zakonov. V Novi Sloveniji, kot sem že dejal, smo zakon pripravili izključno iz zavesti, kot tehnični zakon, da naredimo naprej k spravi naroda in k pomiritvi strasti. In na tem Državnem zboru je, ali bomo zmogli korak naprej od naših preteklih mandatov, ali bomo zmogli korak naprej in sprejeli zakon, ki omogoča, prvič, osnovno civilizacijsko normo, in drugič, en korak naprej k pomiritvi. Pomiritvi slovenskega naroda, kajti država, narod, ki ni med seboj spravljen, tak narod ne more biti uspešen, država ne more biti napredna. Spoštovane kolegice in kolegi, bodimo ljudje. Podprimo ta zakon. Zakon, ki ne bi smel deliti ampak žal podprimo ta zakon, pokopljimo mrtve, umorjene in lažje nam bo. Ne samo nam, tudi našim zanamcem, lažje bo naši domovini pri premagovanju vsakodnevnih ovir.«

Iva Dimic: Kako naj ljudem razložim, da država ne želi urediti področja prikritih grobišč?

Poslanka NSi Iva Dimic je v svoji razpravi izrazila kritiko na račun dejstva, da se v samostojni Sloveniji že vsa ta leta ogibamo vprašanju resnične narodne sprave. K temu je dodala: »Pri nas na notranjskem od kjer prihajam, ima praktično vsaka hiša vsaj enega svojca, ki leži v prikritem grobišču. Kako naj jaz tem svojcem razložim, da država tega področja ne uredi. Kako naj jim razložim, da se to ne da. Ni pomembno ali je padel na strani zmagovalcev ali poražencev, ker tako kot je bilo že povedano in tudi v pridigi nadškofa, so hodile vojske mimo vasi in tista, ki je prva prišla, jih je pobrala.«

Pojasnila je tudi, da je v Državnem zboru ena izmed tistih, ki pripadajo mlajši generaciji in k temu pojasnila: »Mislila sem, ko sem se odločala za to poslanstvo, da bomo mi skupaj pa vendarle bili zmožni narediti en korak naprej, da bomo rekli ja, res, ljudje ležijo tudi po jarkih. To je dejstvo, in dajmo jim možnost do groba, dajmo jim možnost, da prižgejo svečko, ker ne nazadnje vsi, ki smo potomci takih žrtev, imamo del njihovih reber. Čutim se, da sem v tej državi še zmeraj etiketirana in manj vredna. Zakaj? Zaradi neke ideologije, ki se je zgodila pred 70. leti. Ampak mi smo srednja generacija, stari dobrih 40 let, kar mislim, da zmoremo ta korak naprej narediti. In komu in lahko povem, moj stari ata leži v sosednji vasi v Rakovem Škocjanu. Ustno izročilo govori o tem, da tam leži še kar nekaj možakarjev, ki so pri 33. letih izgubili življenje. Komu naj sporočim ta ustni vir? Komu naj sporočim, da mi že 70 let vemo, da leži v Rakovem Škocjanu? Ministrstvu za delo, kot najvišjemu organu v tej državi, ki pa nima niti ustreznih kadrovskih virov, resursov, da bi to področje lahko celovito pokrivalo?«

Predlog Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu si lahko preberete TUKAJ.