Matej Tonin sodeloval na zasedanju parlamentarne skupščine NATO v Budimpešti

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin se udeležuje spomladanskega zasedanja parlamentarne skupščine NATA v Budimpešti. V razpravah je bilo največ pozornosti posvečeno razmeram na Balkanu, Tonin pa je v svoji razpravi poudaril, da morata EU in tudi NATO svojo pozornost ponovno osredotočiti na Balkan.

»V zadnjih letih se je zdelo, da so se razmere na Balkanu umirile, a temu ni tako! Gospodarska kriza je namreč ponovno razkrila zamrznjene konflikte. Daytonski sporazum je neuporaben za bodoči razvoj Bosne in Hercegovine, Kosovo pa brez mednarodne prisotnosti ne more preživeti. Tudi Makedonija je po zadnjih konfliktih tam, kjer je bila leta 2001. Grška blokada zaradi spora o imenu je Makedonijo zaustavila na poti k normalizaciji. Zlasti za etično zelo heterogene države je približevanje EU in NATO praktično edino sidro stabilnosti,« je pojasnil vodja poslanske skupine NSi in dodal, da pretirano podaljševanje integracijskih procesov, ki so ključno vezivo za izgradnjo sožitja med različnimi etičnimi skupinami in izboljšanje gospodarskih razmer, ubija upanje na boljši jutri.

Tokratno zasedanje, ki se je pričelo v petek, 15. maja je v znamenju treh poglavitnih tem: Rusije, modernizacije njene vojske, vpliva sankcij na njeno gospodarstvo ter njen pomen za evroatlantsko varnost; nestabilnosti Levanta in izzivov pri soočanju držav članic zavezništva s terorizmom na domačih tleh in morebitni širitvi zavezništva na nove članice ter analizi razmer v državah Jugovzhodne Evrope.

Člani skupščine ugotavljajo, da Rusija še naprej ostaja ključni dejavnik za stabilnost v Evropi. Kljub sankcijam ostaja ruska strategija do Ukrajine nespremenjena, zato zaskrbljenost nad dejstvom, da gre za pojav enega od novih zamrznjenih konfliktov v tem delu Evrope, ni odveč. Čutiti je tudi precejšnjo negotovost, predvsem zaradi pomanjkanja jasne strategije za rešitev nastalega položaja.

Teroristični napadi v Parizu so vprašanje terorizma postavili v ospredje evropskega političnega dnevnega reda. Države se vse bolj osredotočajo na grožnje džihadističnih terorističnih napadov, ki so jih zagrešile osebe rojene ali odrasle na Zahodu. Varnost evroatlantske skupnosti je tako lahko ogrožena s strani njenih lastnih radikalnih državljanov. Člani skupščine so včerajšnjo razpravo namenili proučitvi vzrokov radikalizacije ter iskanju morebitnih ukrepov in načinov deradikalizacije, kar je precej zapleten proces, saj so vzroki za nastanek pojava raznoteri in kompleksni.

V nedeljo je na Odboru z civilno dimenzijo varnosti potekala tudi razprava o političnih in varnostni izzivih držav Zahodnega Balkana. Večina govornikov se je strinjala, da območje Jugovzhodne Evrope še zdaleč ni stabilno. Evropska unija in NATO nimata izdelane strategije za regijo. Kljub obljubam o širitvi evro-atlantskih struktur pa je znotraj EU čutiti določeno »utrujenost« nad procesom širitve, države Zahodnega Balkana pa, tudi zaradi številnih notranjepolitičnih izzivov in dolgotrajnih neuresničenih obljub o integraciji v EU in NATO, ne najdejo več volje in moči, da bi se intenzivno pripravljale na vstop v obe integraciji. Govorniki so menili, da morata EU in NATO oblikovati jasno agendo širitve ter medse čim prej sprejeti tiste države, ki izpolnjujejo vse zastavljene pogoje za članstvo.

Skupščina je danes, na zadnji dan zasedanja, na plenarni seji sprejela tudi Deklaracijo o širitvi, s čimer želi pokazati, da je politika odprtih vrat še vedno njena prioriteta.

Na plenarnem zasedanju so udeležence nagovorili podpredsednik madžarskega parlamenta János Latorcai, podpredsednik madžarske vlade Zsolt Semjen, namestnik generalnega sekretarja zveze NATO Alexander Vershbow, predsednik predstavniškega doma Bosne in Hercegovine Šefik Džaferović, predsednik gruzijskega parlamenta David Usupašvili, predsednik makedonskega parlamenta Trajko Veljanoski, predsednik črnogorskega parlamenta Ranko Krivokapić in podpredsednik ukrajinskega parlamenta Andriy Parubiy.

Parlamentarna skupščina NATO je medparlamentarni forum, ki ga sestavlja 257 poslancev iz 28 držav članic NATO. Pri delu skupščine sodelujejo tudi poslanci držav t.i. pridruženih članic, regionalni in sredozemski pridruženi partnerji, opazovalci, poslanci Evropskega parlamenta ter predstavniki dveh medparlamentarnih skupščin. Skupščina NATO podpira vsa prizadevanja za širitev atlantskega zavezništva ter v priporočilih, s katerimi seznanja vlade sodelujočih držav, vztrajno poudarja potrebo po nadaljevanju tega procesa.

PS NATO se sestaja na plenarnih zasedanjih dvakrat letno v različnih mestih držav članic. Spomladansko zasedanje je namenjeno prvim ocenam poročil, ki so jih pripravili posamezni poročevalci. Ti dokumenti se, skupaj z resolucijami, kasneje sprejemajo na letnem plenarnem zasedanju.  PS NATO ima pet stalnih odborov: Politični odbor, Odbor za obrambo in varnost, Ekonomski odbor, Znanstveni in tehnični odbor ter Odbor za civilno dimenzijo varnosti. Odbori so hkrati študijske skupine in glavni organi, kjer potekajo razprave.