Jožef Horvat: Digitalna Slovenija – temelj razvoja Slovenije

Nova Slovenija – krščanski demokrati se zavedamo, da je tehnologija bistvena sestavina gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. Izgradnja ”digitalne infrastrukture”, kot je širokopasovni dostop do interneta visokih hitrosti in brezžična omrežja četrte generacije (4G) so ključnega pomena za našo dolgoročno blaginjo in konkurenčnost.

Nova Slovenija – krščanski demokrati smo zavezani k zagotavljanju uspešnega in rastočega internetnega (digitalnega) gospodarstva. Internet je postal globalna platforma za komunikacijo, trgovino in individualne komunikacije, zdaj bomo na tej globalni platformi prenovili in izgradili rešitve za najpomembnejše nacionalne prednostne naloge, kot so zdravstvo, izobraževanje, energije, vlada, državna uprava, servis za državljane.

Prihodnost bo digitalna. Svet bo digitalen. Kdor ne bo digitalen, ga ne bo!

V Sloveniji je bilo doslej veliko povedanega in napisanega o informacijski družbi, o e-družbi, o IKT-družbi. Slovenija potrebuje nov domišljen razvojni koncept, v katerem bo IKT ključni gonilnik (driver) razvoja. Uresničitev novega na IKT temelječega razvojnega koncepta družbe bo močno spremenila naše življenje. Pomembno je kaj delamo s tehnologijami, ne toliko tehnologije same. Na področju gospodarskega razvoja bomo spodbudili k razmišljanju in rešitvam predvsem ob zavedanju:

1. Vsako podjetje je IKT podjetje. Sicer ga ne bo.

2. Svet gre skozi veliko digitalno transformacijo. Smo na polovici poti od analogne k digitalni družbi.

3. Transformacija poslovnih modelov skozi IKT je potrebni pogoj za obstoj.

Digitalna agenda za Evropo

Evropski svet je že maja 2010 sprejel Digitalno agendo za Evropo, ki je del strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, za uspešen izhod iz gospodarske krize in za zagotovitev stabilne prihodnosti Evrope določil sedem prednostnih področij ukrepanja:

1. vzpostavitev enotnega digitalnega trga,
2. izboljšanje interoperabilnosti,
3. povečanje zaupanja v internet in okrepitev internetne varnosti,
4. občutno povečanje hitrosti spletnega dostopa,
5. povečanje naložb v raziskave in razvoj,
6. širjenje digitalne pismenosti, znanj in vključevanja ter
7. uporabo IKT za odziv na družbene izzive, kot so podnebne spremembe in staranje prebivalstva.

V digitalni agendi je za zgornja področja navedenih 100 ukrepov, od tega 31 zakonodajnih, ki bodo pospešili trajnostno rast in vsesplošno vključenost.

Zavedajoč se, da so za polovico rasti produktivnosti v Evropi zaslužne IKT, bomo pospešili aktivnosti in pripravili ukrepe v okviru Digitalne agende za Evropo prvenstveno na področju digitalnega gospodarstva in moderne e-uprave (ne moremo se zadovoljiti z e-upravo, ki državljane pravočasno ne spomni, da mu bo pretekla veljavnost potnega lista, prometno dovoljenje, …). S svojim pomenom za gospodarstvo in pomembnimi učinki prelivanja, na primer v smislu produktivnosti in reševanja družbenih problemov, digitalna gospodarska revolucija ostaja priložnost za Slovenijo, ki je ne smemo zamuditi. Pospešili bomo zaostanke za dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga do leta 2015.

Nekoč voda in železnice, v bodoče širokopasovne povezave

V davnini so gradili mesta in središča tam, kjer je bila voda. Naslednja faza v razvoju je bila ta, da so mesta in središča gradili tam, kamor je pripeljal vlak. Za bodočnost velja, da bodo središča tam, kjer bo na voljo širokopasovni dostop do interneta. Prav zato Digitalna agenda v ospredje postavlja širokopasovne povezave in storitve preko širokopasovnih povezav. Kar je v prejšnjem stoletju za Slovenijo pomenila elektrifikacija, sedaj pomeni širokopasovni dostop do interneta.

Cilji za digitalno Slovenijo 2020

Ciljna hitrost internetnih povezav za leto 2020 je najmanj 30 Mbps za vse slovenske državljane, najmanj polovica slovenskih gospodinjstev pa naj bi do takrat imela internetne priključke s hitrostjo najmanj 100 Mbps.

Konkretni cilji za Slovenijo do 2020:

• vse (100%) šole in državne organizacije s širokopasovnim dostopom do interneta,
• 99% bančnih transakcij bo zaključenih preko interneta,
• 99% davčnih prihodkov države bo realiziranih preko interneta,
• 50% volivcev bo volilo preko interneta,
• 99% receptov bo predpisanih elektronsko,
• 90% populacije med 16 in 74 let bo uporabljalo internet,
• 99% prebivalcev pod 35 let bo redno uporabljalo internet,
• 99% gospodinjstev ima dostop do interneta,
• 80% državljanov izpolnjuje ankete za potrebe statistike preko interneta,
• 99% državljanov uporablja elektronsko osebno izkaznico (ali SIM kartico v povezavi s pametnim telefonom) kot univerzalno ID kartico.

Integralni informacijski sistem Slovenije

Vlagali bomo napore za pridobitev maksimalnih sredstev evropskih strukturnih skladov za dokončno izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja in postavili hrbtenico (interoperabilnostni okvir) integralnega informacijskega sistema Slovenije (na sliki primer IS Estonije). V Sloveniji je veliko znanja za razvoj inovativnih aplikacij, ki bodo temeljile na odprti kodi.

Za državljane bomo informacijski sistem koncipirali na elektronski osebni (ID) izkaznici, ki bo služila kot ključ za dostop do storitev. Kartica mora omogočati varen način identifikacije na internetu (prvi nivo) in podpisovanja oz. sprejemanja odločitev (drugi nivo). Z eno kartico bo omogočena izbira med več načini dela (zasebni, poslovni, državni-javni) glede na trenutno vlogo uporabnika. Ne izključujemo možnosti uporabe SIM kartice v povezavi s pametnim telefonom kot ekvivalent za elektronsko ID kartico. Digitalni podpis velja enako kot ročni podpis. Na ročni podpis moramo počasi pozabiti. Kot na analogno dobo. Prihaja digitalna doba!

Zaposlitvene možnosti – izključno za mlade

Če analiziramo prognozo (graf), ki jo je uporabil predsednik Barroso in jo je objavila Evropska komisija, ugotovimo, da bo do leta 2016 samo v Sloveniji primanjkovalo 3000 IKT inženirjev. To so delovna mesta, ki jih bomo morali zapolniti, če ne z lastnimi viri pa z uvoženo delovno silo, ali še slabše, z najemom storitev v tujini. Zato bomo stimulirali fakultete, ki take inženirje sistematično izobražujejo.

Za zaposlitvene možnosti v okviru Jamstva za mlade bomo upoštevali usmeritve Evropskega sveta in iniciative Velike koalicije za digitalna delovna mesta in bomo intenzivirali razvoj informacijske družbe.

Načrti za začetek mandata 2014 – 2018: digitalna ekonomija in digitalna vključenost

Evropski svet je oktobra lani sprejel sklepe, ki imajo vpliv na razvoj digitalne družbe. Če so bili še v preteklih letih cilji Digitalne agende za Evropo bistveno širši, nove prioritete zaznamuje izrazita usmerjenost v digitalno ekonomijo. To postaja v letošnjem letu bistvo evropskega razvoja. Glavni zaključek Sveta je, da je močna digitalna ekonomija temelj Evropske prihodnosti.

Evropski svet utemeljuje svoj poziv na temeljnih svoboščinah evropske pogodbe: svobodi ponudbe in svobodi uporabe. Torej možnosti, da lahko vsak ponuja (digitalne) storitve in izdelke v Evropi in da jih uporabniki lahko uporabljajo.

Za našo skupno prihodnost mora digitalna ekonomija v letu 2014 postati spremljana industrijska panoga v Sloveniji. Še posebej mlada tehnološka podjetja. Nesprejemljivo je, da Evropski svet kot glavni sklep za leto 2014 v okviru Digitalne agende poudarja digitalno ekonomijo, Vrh slovenskega gospodarstva pa o tem ne spregovori niti besede. Slovenski startup podjetniki so tisti, na katere opozarja Evropska komisija, kot temelje hitrega razvoja.

Večina mladih visoko izobraženih se izseljuje iz Slovenije ker imajo priložnost ustvarjati drugje in enostavneje. Pogoje za poslovanje in delo moramo takoj izboljšati in omogočiti, da bodo slovenski podjetniki povezani s Slovenijo ne glede na to, kje se bodo v nekem trenutku fizično nahajali. Pogoj za to, da lahko okolje deluje je tudi regulatorsko okolje, ki se mora transformirati. Evropa želi izrazito poudariti pomen odpiranja in neomejevanja. To lekcijo moramo v Sloveniji enkrat že absolvirati.

Storitve, ki jih razvijajo slovenski podjetniki so konkurenčne po celem svetu. Če so Britanci lahko napovedali, da bodo do konca 2014, 25% javnih naročil za računalniške storitve naročili pri malih domačih podjetjih, ni razloga, zakaj ne bi tudi mi podprli lastno industrijo na podoben način. Časi, ko so informacijske rešitve ponujali le največji ponudniki v državi so minili. Potrebno je znanje, ki je na voljo izkoristiti in ga oplemenititi.

Digitalna vključenost je druga pomembna tema na katero ne smemo pozabiti. Kljub počasnim začetkom se izkazuje, da inovativni pristopi, ki omogočajo širok dostop do digitalnih tehnologij, obrodijo sadove. Pomemben del digitalne vključenosti je tudi način kako so digitalne storitve pripravljene. Danes v Sloveniji vsak državljan uporablja bankomat, mobilni telefon ali kartico zdravstvenega zavarovanja. Vse to so digitalne tehnologije. Žal je pa še vedno preveč storitev, ki so zapletene za uporabo. Potrebno bi bilo uvesti merila merjenja učinkovitosti in načinov kako poenostavljati storitve, saj bodo tako postale uporabne same po sebi. Ni potrebno veliko, da bi z boljšo dostopnostjo in poenostavitvami lahko podvojili uporabnost storitev, ki jih že imamo.

Še vedno pa ostaja odprto temeljno opismenjevanje, predvsem starejših. Zato bomo nadaljevali s prostovoljnimi projekti, ki prinašajo učinke, hkrati pa tudi vztrajali, da se zadeve rešijo sistemsko z novimi ali pa že začetimi projekti.