
Prodaja Mercatorja Agrokorju je učni primer slabega vodenja in slabih političnih odločitev, do katerih je prihajalo v času levih vlad. Namesto cenenega populizma, ki ga ponujajo stranke levice, je potrebno odgovorno in preudarno nadaljevati s privatizacijo podjetij v državni lasti, vendar na način, ki ne bo škodljiv za zaposlene in poslovne partnerje, podjetjem pa bo zagotovil odgovorne lastnike in možnosti za nov preboj. Škoda, ki jo je vladajoča politika v vseh teh letih povzročila z nasprotovanjem prodaji Mercatorja, po zadnjih ocenah znaša kar 280 milijonov evrov.
Vsakršno javno moraliziranje, kot se ga te dni gredo nekatere vladne stranke, je tako prepozno in nepotrebno. V času, ko so bili v vladi, so namreč imeli v rokah škarje in platno za drugačne rešitve in iskanje odgovornih lastnikov, ki bi s svežim kapitalom lahko Mercator razvijali tudi v prihodnje, pa tega niso izkoristili. Ob tem pa so se žal prepogosto vzpostavljala t. i. omrežja, ki so na vse pretege zavirala vsakršno prodajo in se sklicevala na nacionalni interes, podjetja v državni lasti pa uporabljala za svoj bankomat. Posledice tega zato danes nosijo zaposleni v podjetjih in številni dobavitelji.
Nova Slovenija zagovarja umik politike iz podjetij, saj to pomeni konec političnih intervencij in kadrovanj v njih. Dejstvo je, da sta nas vladi Boruta Pahorja ter predvsem Alenke Bratušek zadolžili do te mere, da danes nujno potrebujemo denar za odplačilo dolgov, ki ga lahko dobimo zgolj z odprodajo državnih deležev v podjetjih in družbah.
V Novi Sloveniji smo vseskozi poudarjali, da Mercator potrebuje odgovornega lastnika s svežim kapitalom, ki bi pomenil dodano vrednost za njegov nadaljni razvoj. Nakup Mercatorja s strani Agrokorja, ki je močno zadolžen, pa ni financiran s svežim kapitalom, zato obstaja velika bojazen izčrpavanja slovenskega trgovca. Namesto, da bi se regionalna trgovca združila pod znamko Mercator, kar je bilo še pred časom povsem realno pričakovanje, je danes situacija obratna, skrb za delovna mesta, dobavitelje in našo živilsko-prehrambeno industrijo pa velika. V tej luči se bojimo, da se, kljub temu, da NSi močno podpira umik politike oziroma države iz gospodarstva, odločitev bank za tovrstno prodajo lahko izkaže kot nepremišljena in negativna za nacionalno gospodarstvo.
Pogodba za prodajo Mercatorja je bila podpisana junija lani, v pravni državi je to potrebno spoštovati. Pričakujemo pa, da je konzorcij prodajalcev, v katerem so tudi številne banke, to storil po tehtnem premisleku in pri tem niso gledali le na lastne ozke interese. V tej luči tudi upravičeno pričakujemo, da bodo vse dogovorjene zaveze Agrokorja iz pogodbe postale javne in bo tako tudi javnost lahko spremljala, če in v kolikšni meri so izpolnjene. Hkrati pa od Agrokorja tudi pričakujemo čim prejšnjo razgrnitev strategije nadaljnjega razvoja Mercatorja.