Katere so glavne slabosti dviga DDV?
Dvig davka na dodano vrednost ni najbolj škodljiv med vsemi možnimi ukrepi za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Je tudi manj škodljiv kot pa če se sploh ne bi ukrepalo in bi se izkazalo, da se je Vlada zavezala k zmanjševanju strukturnega primanjkljaja s figo v žepu. Je nekakšen zasilni izhod. Pri tem pa se postavlja vprašanje o voditeljskih sposobnosti trenutnih gospodarjev slovenskih javnih financ, če posegajo po zasilnem izhodu še preden so se potrudili, da bi primanjkljaj zmanjšali z znižanjem javnih izdatkov.
In katere so glavne slabosti dviga DDV?
1. Signal domači in tuji javnosti, da je Vlada sposobna obvladovati primanjkljaj le z dvigovanjem davkov, kar pomeni, do to ne bo začasen dvig, kot ni bil prejšnji in da ni nobenih zagotovil, da ne bo Vlada, če bo spet potrebno, ponovno segla v žep davkoplačevalcev s povečanjem DDV ali katerega drugega davka. Nestabilno davčno okolje je strup za zaupanje domačih in tujih investitorjev.
2. DDV je izrazito regresiven davek, kar pomeni, da prizadene v absolutni meri enako bogate in revne, relativno pa prizadene revne mnogo bolj. Relativno bolj prizadene tiste ki nimajo službe v javnem sektorju kot one ki jo imajo. Tistih nekaj zaradi višjega DDV izgubljenih evrov bodo bolj pogrešali najrevnejši upokojenci kot pa oni, ki imajo nadpovprečne pokojnine, ki ne temeljijo na vplačilih v pokojninski sistem. Težje bo onim, ki nimajo nepremičnin, kot pa onim, ki so prihranili zaradi ne uvedbe nepremičninskega davka. Za nekatere je par evrov na mesec samo ena kavica, za druge pa tista »malenkost«, ki jim zmanjka za plačilo vseh položnic.
3. Visok DDV spodbuja izvajalce (ponudnike) storitev, da se na legalen in nelegalen način izogibajo plačevanju tega davka, s tem pa se davčna osnova poveča manj, kot se načrtuje ob uvedbi povečanja davka. Promotorji davčne represije pogosto dajejo za zgled Hrvaško, ki je s povečanjem stopnje DDV in uvedbo davčnih blagajn povečala prilive v proračun. Pri tem pa zamolčijo, da je Hrvaška močno znižala DDV za turistične in gostinske storitve in da je prav iz tega sektorja največ zavezancev iz sive ekonomije legaliziralo svoje dejavnost tudi pred davčnimi oblastmi.
Matej Kovač, predsednik strokovnega odbora NSi za gospodarstvo