Odprava kreditnega krča ne bo rešila Slovenskega gospodarstva

V medijski javnosti se neomejeno pojavlja teza, od podjetnikov, politikov in žal tudi ekonomistov, da   bi naj odprava kreditnega krča spet oživela Slovensko gospodarstvo. Ta teza je po podrobnem pogledu na Slovenko gospodarstvo in na vzroke kreditnega krča nevzdržna. Večina Slovenskih podjetij ki trpijo pod kreditnim krčem, potrebujejo nove kredite, da bi refinancirale tekoče kredite, ne da bi vlagale v nove izdelke, širjenje na nova tržišča itd.  Takšne dejavnosti – refinanciranja kreditov ne podpirajo in niso koristne za gospodarstvo.

Če pogledamo v preteklost, hitro ugotovimo, da so po finančni krizi v zahodnem svetu nastale tako imenovane »Bad Banks«, katere so prevzele slabe terjatve predvsem drugih bank in velikih zavarovalnic, ker je ta kriza nastala zaradi hazarderskih spekulacij na finančnih trgih, ne pa ker so banke z gnilimi krediti financirale realno gospodarstvo. To dejstvo se pri nas ignorira. V Sloveniji je prav nasprotno. Tukaj so banke strmoglavile v prepad, ker so posojale denar realnemu gospodarstvu. Greh je bil v tem, da so se podpirala podjetja, ki so bila že na finančnem koncu rentabilnosti. Lep primer v tem smislu so podjetja iz gradbeništva – SCT, Primorje in Vegrad. Niti eno od njih ni preživelo, pred tem pa so še izčrpale kredite, katere zdaj poplačujemo mi -davkoplačevalci.

DUTB, družba za upravljanje slabih terjatev, ki predstavlja Slovensko »Bad Bank«, se zdaj prti z dediščino Slovenskih bank, katere so odobravale zgoraj omenjene gnile kredite, ki se danes imenujejo slabe terjatve. Kako slabe te terjatve so, se vidi v problemu Celovških dvorov, katere DUTB ne more prodati za primerno ceno. To terjatev je prevzela od NLB.

V tem kontekstu se vsiljuje vprašanje katero kakovost imajo naši menedžerji bank, ki so ta posojila odobrili? Razrešitev kreditnega krča bi vodilo spet do scenarija kot je opisano in na koncu bi se podaljšalo življenje onemoglih brezperspektivnih podjetij.

Podjetja z odličnimi izdelki in storitvami ne bi smeli imeti problema financiranja svojega razvoja. Kot je v zahodnem svetu običajno, se podjetja financirajo globalno, kar pomeni, da financiranje ni nujno preko domačih bank.

Da to v večini Slovenskim podjetjem ne uspe podpira predpostavko, da nimajo prihodnosti, ker nimajo pravih izdelkov, ker nimajo trgov in ker so prezadolžena. Na kratko, banke jim ne verjamejo, da bodo v stanju prejeta posojila pogodbeno odplačevati.

Eden od vzrokov tako nastale situacije je poleg prevladovanje državnih in paradržavnih podjetij, in kot rezultat iz tega pristranske odvisnosti tudi  Slovenski stečajni zakon. Ta zakon bi moral mrtva podjetja kot mrtva razglasiti in pokopati, tako da lahko nastanejo nova, sveža podjetja z novimi podjetniki in novimi izdelki in idejami kot novim elanom. Ta podjetja bi banke morale financirati, ne pa podjetja ki so pokazala da tega ne znajo in ne zmorejo.

Žal naš stečajni zakon podpira že mrtva podjetja, katera se v stečajnem obdobju še popolnoma oropajo, brez da je nekdo za to kaznovan. Ta »zombi« podjetja pa v težave povlečejo še zdrava podjetja ker ne poplačujejo njihove terjatve. Pogosto so to majhna družinska podjetja. Delavci niso plačani, država ne  dobi davka, socialne obveznosti se ne poravnajo.

Odprava kreditnega krča ne bo pomagala Slovenskemu gospodarstvu, ampak bo samo prolongirala njegovo trpljenje, predem bo popolnoma »crknilo«. Pomaga lahko samo kemoterapija kompletnega gospodarstva, v katerem država kot največji podjetnik izstopi popolnoma iz lastništva podjetij – tudi posrednega lastništva. Potrebno je takoj novelirati stečajno in delavno zakonodajo, ob tem še zmanjšati državno porabo, predvsem število delavcev v državni upravi in da se seveda banke privatizirajo.

Mag. Zdravko Luketič