Državni zbor je sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Potrdilo ga je 47 poslancev, proti jih je bilo 35. S sprejemom razvojnega zakona se po štirih letih davčnega zategovanja državljanov in gospodarstva z dodatnimi davki in dajatvami, ne da bi v zameno dobili dostopnejše javne storitve, dogaja pomemben premik – od jemanja ljudem k dajanju ljudem. Sprejet zakon je dostopen TUKAJ.
Kako bo razvojni zakon izboljšal življenje državljanov?
UPOKOJENCI
ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo
zaposleni upokojenci dobijo polno pokojnino
SAMOZAPOSLENI
minimalni prispevki za letne prihodke do 18.000 €
ugodnejši pogoji in obdavčitev za normirance
POPOLDANSKI S.P.
ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo (od dejavnosti)
ugodnejši pogoji in obdavčitev
ČAKAJOČI NA ZDRAVSTVENO STORITEV
krajšanje čakalnih vrst (zaradi odprave omejitev dela zdravstvenih ustanov in zdravnikov)
SOBODAJALCI
zamrznitev zakona o gostinstvu in s tem odprava omejitev za turistično oddajanje
NAJEMNIKI in NAJEMODAJALCI
znižanje davka od oddaje na 15 %
znižanje davka na 5 % za oddajanje mladim
RAZVOJNI KADRI
razvojna kapica nad 7500 € bruto plače
VSI
pocenitev hrane in energije (s sklepom vlade)
Poslanec Aleksander Reberšek je bil gost v oddaji Intervju na Nova 24 TV, kjer je pojasnil rešitve iz razvojnega zakona. Znova je zavrnil očitke, da je to zakon za bogate in navedel, kako bo izboljšal življenje vseh državljanov.
Zbiranje podpisov za referendum o razvojnem zakonu
Takoj po sprejemu razvojnega zakona so sindikati in nekatere nevladne organizacije, vsi povezani s političnimi strankami levega pola, začeli zbirati podpise za referendum o zakonu. Pri tem so se pridružile tudi parlamentarne stranke Svoboda, SD in Levica. Zbiranje podpisov spremljajo manipulacije in laži, saj pri nagovarjanju podpisnikov aktivisti navajajo laži o razvojnem zakonu. Na povezavi TUKAJ lahko preverite, kaj je res in kaj ne. Vabimo vas, da nam pomagate pri širjenju resnice o zakonu, ki pomeni pomemben premik za razvoj države.
O razvojnem zakonu obširno govorimo in pišemo na družbenih omrežjih, kjer razbijamo mite, ki jih o zakonu razširjajo njegovi nasprotniki, ter pojasnjujemo, kaj zakon prinaša.
View this post on Instagram
Obenem poudarjamo, da so sindikati in nevladne organizacije z akcijo neposredno po sprejemu razvojnega zakona pokazali svoj politični obraz in povezanost z levo politiko. V ozadju teh akcij pa je jeza, razočaranje, užaljenost zaradi izida volitev, ki levi politiki ni dopustil oblikovanja vlade. Zato bi z referendumom radi pravzaprav ponovili volitve.
Sindikati v službi leve politike manipulirajo, širijo laži o interventnem zakonu in posegajo v neodvisne institucije.
Podpora zakonu za razvoj pa samo raste 💪 Hvala za vsa sporočila podpore, vsa vprašanja in predloge!
🎥 @jciglerkralj pic.twitter.com/83bBB5NZO2
— NSi (@NovaSlovenija) May 14, 2026
Vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS in podpredsednik NSi Janez Cigler Kralj je s temi poudarki nastopil na Planet TV in med drugim obsodil politične posege v šolski prostor, predvsem pa dvojna merila pri njihovi obravnavi Kot je znano, so pred volitvami prepovedali politične aktivnosti v šolah, zdaj pa sindikalne aktivnosti ne motijo nikogar.
Zloraba šolskega prostora za širjenje politične propagande in laži.
Sindikati v javnem sektorju zbirajo podpise proti interventnemu zakonu z navedbami, ki jih v zakonu ni.
🎥 @jciglerkralj @PlanetTV pic.twitter.com/JhTsMgdjNC
— NSi (@NovaSlovenija) May 13, 2026
Zakon za dostojen pokop
Vložili smo predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Zadostiti želimo civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina.
Gre za korak, ki priznava osnovno dostojanstvo vsakega človeka. Ocenjujemo, da je nastopil čas, ko bi morala celotna slovenska politika vsem žrtvam vojn izkazati pieteto in tako neobremenjeno s preteklostjo ustvarjati prihodnost.
Ljudje še danes iščejo svojce in si želijo prostora, kamor bi lahko šli prižgat svečo, je o razlogih za pripravo zakona o spominu žrtev prikritih grobišč med drugim povedala poslanka Iva Dimic, ki je gostovala v oddajah Odmevi in 24 ur zvečer.
Evropske novice
V Evropskem parlamentu v Bruslju je ta teden potekal forum EMIF 2026 (Electricity Market Integration Forum), posvečen vprašanju povezovanja trgov električne energije držav Energetske skupnosti z enotnim evropskim trgom ter vplivu mehanizma CBAM na ta proces. Dogodek sta gostila in organizirala slovenska evropska poslanca Matej Tonin in Romana Tomc. Evropski poslanec Matej Tonin je poudaril, da Evropska unija ne sme dopustiti, da bi proizvajalci električne energije zunaj EU imeli konkurenčno prednost pred evropskimi proizvajalci, ki delujejo v okviru sistema ETS. Hkrati pa mora po njegovih besedah EU ohraniti jasno politično zavezo nadaljnji integraciji energetskih trgov držav kandidatk v enotni evropski trg električne energije. Več lahko preberete TUKAJ.
Naš cilj mora biti, da države Z Balkana postanejo del skupnega evropskega trga električne energije.
Na forumu #EMIF bomo skupaj s strokovnjaki iz EU in držav Z Balkana iskali možnosti, da skupni trg električne energije čim prej postane realnost.@EPPGroup @RomanaTomc pic.twitter.com/TZ44cdKsOY
— Matej Tonin (@MatejTonin) May 12, 2026
Podkast kotiček
Vsebina in resnična dejstva postajajo veliko manj pomembna kot političen boj in predstavljanje vedno novih skrajnih stališč, ugotavljajo komentatorji podkasta Politika in kokice. Odhajajoča koalicija se je trdno vkopala, na pomoč so prihiteli sindikati, ki imajo selektiven spomin. Bomo res priča samo doslednemu zavračanju vsega, “kar ni naše” ali lahko vsaj nekoliko upamo na pravi politični dialog?
Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.