V SLOVENIJI GOVORIMO SLOVENSKO
Po spletu je zakrožilo vabilo žalske osnovne šole na roditeljski sestanek, ki je bilo napisano v slovenščini in albanščini. Menimo, da gre pri tem za simptom spodletele integracije tujcev v Sloveniji, ki je posledica zavračanja ukrepov ter potrjevanja škodljivih zakonskih sprememb na področju priseljevanja v aktualnem mandatu.
Poslanec NSi Aleksander Reberšek se je zato že obrnil na pristojnega ministra Vinka Logaja. Pričakuje razjasnitev okoliščin in pojasnila, kako je mogoče, da se v slovenskih šolah komunicira v tujem jeziku, če je uradni jezik slovenščina.
Pripravil je tudi pobudo vladi za zakonodajne spremembe na področju priseljevanja, »da bodo tujce spodbudile in motivirale za vključevanje v slovensko družbo in učenje slovenskega jezika, da dosežejo ustrezno raven za učinkovito sporazumevanje. Posebno pozornost naj nameni tudi izobraževalnemu sistemu, da bodo imeli tako učitelji kot otroci oporo v smiselni in učinkoviti ureditvi za vključevanje neslovensko govorečih otrok v slovenske šole.«
V pobudi so nanizane stranpoti vlade Roberta Goloba pri obravnavi priseljencev. Z novelo zakona o tujcih je denimo uzakonila t. i. preživetveno raven znanja jezika za tujce. S tem se omogoča podaljševanje dovoljenja za prebivanje brez resne motivacije, da se tujci sploh naučijo dovolj slovenščine že za vsakdanjo rabo.
Poleg tega vlada ni prisluhnila predlogu NSi, da se v šole uvede pripravljalnice slovenskega jezika. Ravnatelji in učitelji že dlje časa opozarjajo, da delež tujih otrok v šolah močno narašča in da marsikateri tuji otrok ni sposoben slediti pouku v slovenščini. V stiski so vsi – tako otroci, ki ničesar ne razumejo, učitelj, ki mora dodatno pozornost namenjati otrokom, da sploh vzpostavi osnovno komunikacijo z njimi, kot tudi vsi ostali otroci brez jezikovnih ovir, saj se raven zahtevanega znanja za celoten razred znižuje v želji po vključevanju otrok z jezikovnimi ovirami.
»Učitelje in ravnatelje v tej bitki puščate same in prepuščene zgolj njihovi iznajdljivosti, saj jim sistemsko ne omogočite ustreznih orodij, ki bi spodbujala integracijo neslovensko govorečih staršev in otrok. Če jim ne boste stopili naproti tudi z ukrepi, ki jim bodo pomagali pri delu z neslovensko govorečimi otroki, lahko pričakujemo, da bo učiteljski poklic zapustilo še več predanih učiteljev,« med drugim v pobudi opozarja Reberšek.
Slovenščina je temelj slovenske narodne zavesti in kulturne identitete. Vztrajanje pri uporabi slovenščine v javnem življenju je strateškega pomena za obstoj in razvoj slovenskega naroda in naše države v prihodnje. Jezik je tudi temelj integracije. Brez znanja jezika se namreč niti odrasel niti otrok ne bo mogel uspešno vključiti v novo okolje.
Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.