ZNAKOVNI JEZIK MORA POSTATI DEL USTAVE

»Izjemno smo veseli in srečni, da tudi vi gledalke in gledalci, lahko to spremljate kar danes tudi razpravljamo. Verjamem, da bosta gospe tolmački in kolegice in kolegi kmalu tudi stalno v naši družbi na sejah Državnega zbora. To je naš cilj in nenazadnje tudi naša naloga. Govorimo o znakovnem jeziku, ki ga ne slišimo, ampak ga vidimo,« je na seji državnega zbora dejal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Poslanci so obravnavali vpis znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije,

Zahvalil se je kolegoma v poslanski skupini Italijanske in madžarske narodne skupnosti, da so prišli do skupnega mnenja in to je, da je na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi madžarski jezik in italijanski jezik, zagotovljena svobodna uporaba madžarskega in italijanskega znakovnega jezika in da soglašajo, da pa razvoj italijanskega in madžarskega znakovnega jezika poskrbita matični državi, torej Madžarska in Italija.

Poudaril je, da je potreba po komunikaciji in jeziku ter pravica do nje je bistvena, da je človek človek. »Brez komunikacije posameznik v družbi ne more postati učinkovita in produktivna odrasla oseba ali obveščen državljan. Da bodo imeli uporabniki od vpisa te določbe v Ustavo največ, je odvisno predvsem od Ustavnega sodišča in drugih sodišč, od parlamenta in samih uporabnikov. Od sodnikov zato, ker oni razlagajo besedilo Ustave in besedam dajejo pomen, od nas poslancev zato, da bomo del pravice iz ustave prenesli v zakone, ki so izvršilni akti – upam, da se nam ne bo zgodilo tako kot z vpisom pravice do pitne vode v ustavo, kjer smo pogoreli na celi črti. Uporabniki pa bodo v postopkih pred državnimi organi in sodišči uveljavili še tisti del, ki ga Državni zbor Republike Slovenije v zakonodajo ne bo vnesel,« je pojasnil vodja poslanske skupine NSi.

Izpostavil je tudi veselje nad tem, da je strokovna komisija na zadnji seji Ustavne komisije pred to sejo Državnega zbora akceptirala amandma na 62.a člen, novi člen Ustave, ki smo ga pripravili v Novi Sloveniji.