Za ekipo ministrice za demografijo, družino in socialne zadeve, Mateje Ribič, je uspešen teden. Poslanci so na petkovi izredni seji Državnega zbora obravnavali interventni zakon o dolgotrajni oskrbi. Ministrica je predstavila ključne ukrepe in rešitve, ki jih zakon prinaša za uporabnike, zaposlene in izvajalce.
Od 1. oktobra bodo vsi uporabniki dolgotrajne oskrbe za primerljive storitve plačevali enako. Tisti, ki so zaradi dolgega čakanja na vključitev v sistem morali za enako oskrbo plačevati bistveno več kot uporabniki, ki so že bili vključeni v sistem, bodo upravičeni do povračila v obliki dobropisa.
Vsi zaposleni, ki neposredno izvajajo dolgotrajno oskrbo, torej socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, si lahko od 1. oktobra obetajo 300 evrov bruto dodatka k plači. Tudi vsi ostali zaposleni pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe bodo prejeli 150 evrov bruto dodatka.
Če želimo zgraditi učinkovit sistem dolgotrajne oskrbe, moramo ustaviti odhajanje kadrov in delo na tem področju narediti privlačnejše.
Zakon prinaša tudi manj administrativnih ovir in hitrejše vključevanje v sistem dolgotrajne oskrbe. Odpravljajo se nekatere obveznosti, ki so upočasnjevale postopke in dodatno obremenjevale zaposlene na vstopnih točkah. Ukinja se priprava načrta priporočenih storitev, poenostavljajo se spremembe osebnih načrtov, omogočena pa bo tudi hitrejša obravnava določenih vlog.
Ob sprejemu zakona je ministrica poudarila: »Zakon je rezultat izkušenj iz prakse in dialoga z izvajalci dolgotrajne oskrbe, vstopnimi točkami na centrih za socialno delo, stroko ter drugimi deležniki. Namenjen je odpravljanju konkretnih težav, ki jih sistem trenutno kaže in pri katerih si uporabniki, zaposleni in izvajalci ne morejo privoščiti dodatnega odlašanja.«
Zakonu v državnem zboru ni nasprotoval nihče, podprlo ga je 61 od 84 prisotnih poslancev. Zanj so enotno glasovali tako v opozicijski SD kot v Levici, medtem ko so bili poslanci Gibanja Svoboda večinoma vzdržani do nižjih položnic in višjih plač.
Kar smo obljubili pred volitvami, zdaj tudi uresničujemo. Interventni zakon o dolgotrajni oskrbi je šele prvi korak. Na področju dolgotrajne oskrbe nas čakajo še številne sistemske spremembe, ki se jih je ekipa ministrice že odločno lotila.
View this post on Instagram
Več podrobnosti o zakonu lahko preberete na spletni strani ministrstva: Sprejete začasne rešitve za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe | GOV.SI
Dostojanstveno staranje v dolgoživi družbi
V družbi, kjer živimo vse dlje, moramo nameniti več pozornosti tudi kakovosti življenja v starosti. S tem se ukvarja Kompetenčni center Univerze v Ljubljani za aktivno in zdravo staranje, ki je ta teden organiziral mednarodno konferenco o dostojanstvenem staranju.
View this post on Instagram
Raziskovalci iz več držav so predstavili najnovejša spoznanja s področij dolgotrajne oskrbe, družbenih inovacij in staranja prebivalstva. Konferenco je skupaj s predsednico republike odprla tudi ministrica Mateja Ribič, ki je predstavila ključne usmeritve ministrstva za izboljšanje položaja starejših in gradnjo bolj vključujoče družbe.

Ob tem je poudarila tudi širšo vizijo ministrstva: »Ne želimo zgolj dolgožive družbe. Želimo zdravo, vključujočo, medgeneracijsko povezano in dostojanstveno dolgoživo družbo. Družbo, v kateri bo vsak človek, ne glede na svojo starost, lahko rekel: Tukaj pripadam. Tukaj sem spoštovan. In tukaj imam še vedno priložnost nekaj prispevati.«
Mednarodna konferenca Alpe Jadran Balkan 2026
Državni sekretar mag. Tomislav Nemec je ta teden odprl mednarodno konferenco o strokovni pomoči pri obravnavi alkoholizma in drugih odvisnosti.
V svojem nagovoru je poudaril pomembno vlogo strokovnih delavcev, ki vsakodnevno pomagajo posameznikom in njihovim družinam: »Na centrih za socialno delo in v številnih programih vsak dan vidimo, kako pomembna je prva točka pomoči, opora svojcem ter celostna obravnava, ki uporabnika ne obravnava zgolj skozi prizmo diagnoze, temveč kot človeka v celoti.«
Poudaril je tudi, da ministrstvo trenutno sofinancira sedem socialnovarstvenih programov za preprečevanje alkoholizma. Skupaj s strokovnjaki se je zavzel za tesnejše sodelovanje med različnimi področji, izmenjavo dobrih praks in učinkovitejše ukrepe, ki bodo Sloveniji pomagali doseči zastavljene cilje na področju preprečevanja odvisnosti do leta 2030.
Naslovna fotografija: Daniel Novakovič, STA.
Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.