KORAK NAZAJ: ZAKON O MEDIJIH BO OMOGOČIL VEČ PRITISKOV NA NOVINARJE

DELI:
4. 2. 2025, NSi

»Svoboda in pluralnost medijev sta bistven del demokracije in temeljnih pravic državljanov in državljank EU,« je ob slabo pripravljenem vladnem predlogu zakona o medijih opozorila poslanka Iva Dimic. Poudarila je, da resnična demokracija ni mogoča brez svobodnih medijev, ki nadzorujejo tiste, ki so na oblasti in dodala:
»Mediji so ključen steber sistema zavor in ravnovesij, na katerem temelji demokratična vladavina. Zato se spuščanje v avtoritarni režim pogosto začne z napadi na neodvisne medije. V zadnjih desetletjih je več držav po vsem svetu ubralo to pot, pri čemer so uporabile prisilo in pogosto tudi nasilje, da bi preganjale medijske hiše in posamezne novinarje. V Sloveniji smo po besedah kulturne ministrice in predsednika vlade depolitizirali javno RTV. V Novi Sloveniji pa si upamo trditi, da je depolitizacija pomenila popolno oblast in zato so odstop generalnega direktorja in člana programskega sveta RTV več kot zgovorni in jih razumemo kot upor enoumju.«

Ministrica za kulturo Asta Vrečko hiti s sprejemom zakona o medijih, pa čeprav imajo nanj mnogi številne pripombe – od t. i. vplivnežev, radijskih postaj, strokovnjakov za medij do novinarjev. Žal od ministrice še nismo slišali, da bi na katero pripombo argumentirano odgovorila. Problem zakona je, da je nejasen in pomanjkljiv, ker si ga vsak lahko tolmači po svoje.

S sprejetjem ministričinega predloga zakona se bo vpliv politike na delo medijske krajine še povečal, pod pretvezo preganjanja sovražnega govora pa se bo discipliniralo vse, ki ne bodo po volji vsakokratne oblasti. Zakon je v vsek ključnih členih slab, predvsem iz njega ni jasno, kdo je medij in kdo je vplivnež, na kakšen način in pod kakšnimi kriteriji se bo denar razdeljeval medijem, kakšne bodo sankcije ob kršitvah, kako velik vpliv bo imel AKOS itd.

Novi zakon o medijih zato vzpostavlja tudi pravno podlago za izoblikovanje in razdeljevanje finančnih pomoči za udejanjanje javnega interesa na področju medijev. Možne finančne pomoči medijem po novem ne bodo več omejene samo na sofinanciranje programskih vsebin v medijih, kar dovoljuje veljavna zakonodaja. Po novem zakonu bo mogoče med drugim spodbujati razvojne projekte v medijih (digitalni prehod, razvoj novih produktov), subvencionirati produkcijske stroške in distribucijske poti do uporabnikov, subvencionirati naročnine in zaposlovanje specializiranih novinarskih profilov.

Sprašujemo se, ali se bo politično neodvisnost krepilo s še več državnega prerazdeljevanja, med drugim tudi za to, da boš dobil določen časopis v odročen kraj, ali pa kar subvencionirano naročnino? Seveda pa bo lahko vsakokratna vlada z uredbo potem podrobneje določila osnovna in prednostna merila za dodeljevanje državne pomoči, ki jo bo razdelilo ministrstvo na predlog strokovne komisije. Je to zasledovanje nepristranskosti in neodvisnih medijev?

Vzporedno s sprejetjem zakona ne smemo pozabiti niti na zaposlitev nekdanjega državnega sekretarja za obrambo Damirja Črnčeca na SDH, ki bo z novega položaja lahko vplival tudi na oglaševanje v medijih.

V poslanski skupini Nove Slovenije načinu, ki ga pelje stranka Levica pri vzpostavitvi popolnega nadzora nad mediji nasprotujemo in bomo glasovali, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Tudi v menite, da Golobova vlada z zakonom o medijih ogroža svobodo govora? Potem razmišljamo podobno, pridružite se nam TUKAJ.