Zakaj NSi v primeru SDH in DUTB zahteva sklic izredne seje Državnega zbora

Poslanska skupina NSi je zaradi zadnjih škandaloznih potez pri kadrovanju v Slovenskem državnem holdingu (SDH) in Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) pripravila sklic zahteve za izredno sejo Državnega zbora RS. NSi je danes s podpisi poslank in poslancev SDS in nepovezanega poslanca Bojana Dobovška zahtevo za sklic izredne seje uradno vložila v parlamentarno proceduro.

Vsebino zahteve sklica izredne seje DZ v nadaljevanju objavljamo v celoti:

SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV

(prvopodpisani Matej Tonin)

Ljubljana, 4. november 2015

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

dr. Milan Brglez, predsednik

Zadeva: ZAHTEVA ZA SKLIC IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE

Spoštovani,

na podlagi 85. člena Ustave Republike Slovenije ter prvega odstavka 58. člena Poslovnika Državnega zbora RS skupina podpisanih poslank in poslancev zahteva sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije z naslednjo točko dnevnega reda:

1. Predlog priporočil Vladi Republike Slovenije v zvezi s kadrovanji v državnih družbah – Slovenskem državnem holdingu, d. d. in Družbi za upravljanje terjatev bank, d. d.

Obrazložitev:

Vlada Republike Slovenije je 6. oktobra 2015 v vlogi skupščine Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) razrešila predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga in odpoklicala glavnega izvršnega direktorja DUTB Torbjörna Manssona. Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je 27. oktobra 2015 na izredni seji razrešil upravo SDH, ki ji je predsedoval Matej Pirc, član uprave pa je bil Matej Runjak. Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Mira Cerarja je tako v slabem mesecu zahtevala oziroma dopustila zamenjavi vodstev dveh državnih družb, ki skupaj upravljata z več kot 15 milijardami evrov državnega premoženja.

Predlagatelji sklica izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije želimo uvodoma poudariti, da ne vidimo težave v tem, da vlada kadruje, saj je razumljivo, da vsak, ki prevzame vodenje podjetja ali države, želi postaviti ekipo, ki ji zaupa. A glede na zadnje politične intervencije v DUTB in SDH, ki jih je zahtevala ali dopustila vlada Mira Cerarja, obstaja utemeljeni sum, da bodo nad državnim premoženjem ponovno bdeli soodgovorni za nastanek velike bančne luknje, ki jo državljani Republike Slovenije prek zadolževanja in obresti še danes drago plačujemo. Ne pozabimo, da smo morali davkoplačevalci zaradi preteklih škandaloznih odločitev nekdanjih uprav v državnih bankah odšteti več kot 5 milijard evrov lastnega denarja, Republiki Sloveniji pa sta grozila bankrot in prošnja za pomoč mednarodnim finančnim institucijam. Zdaj pa se zdi, da je vlada Mira Cerarja upravljanje državnega premoženja zaupala tistim omrežjem, ki so ga spričo finančne in dolžniške krize spravila na kant. Treba se je zavedati, da je država odgovorna za blaginjo vseh državljanov oziroma davkoplačevalcev, zato zadnje menjave vodstev DUTB in SDH terjajo od vlade Mira Cerarja jasna pojasnila in odgovore.

Slovenski državni holding (SDH) je nastal 26. aprila 2014, ko je začel veljati Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), s čimer se je zgodil prevzem vseh obveznosti od tedanje Slovenske odškodninske družbe (SOD). SDH je s tem prevzel pristojnosti in obveznosti SOD, ki je do tedaj upravljal s kapitalskimi naložbami v lasti Republike Slovenije. Vodenje uprave SDH je 1. aprila 2014 prevzel Matej Pirc. Na mesto predsednika uprave SDH je prišel s položaja člana uprave SOD, kamor je bil imenovan 15. maja 2013. Matej Runjak je bil na mesto člana uprave SOD imenovan 8. maja 2013, kjer je ostal tudi po ustanovitvi SDH, ki je prevzel upravljanje SOD. Nadzorni svet je Runjaku in Pircu podelil štiriletni mandat.

Letno poročilo upravljanja kapitalskih naložb RS in SDH za leto 2014 kaže, da se je vrednost premoženja, merjena s knjigovodsko vrednostjo lastniških deležev, povečala in je konec leta 2014 znašala 10,9 milijarde evrov (Republika Slovenija) oziroma 706 milijonov evrov (SDH). V letu 2014 se je povišala tudi čista dobičkonosnost lastniškega kapitala RS in SDH. ROE (dobičkonosnost kapitala) portfelja Republike Slovenije je v letu 2014 znašal 1,14%. Nadaljeval se je tudi trend rasti dividend, ki sta jih za udeležbo v lastništvu prejela Republika Slovenija oziroma SDH. Znesek dividend Republike Slovenije, prejetih v letu 2015 (za poslovno leto 2014), se je povišal za 16% na 130,8 milijona evrov, znesek dividend SDH pa se je povečal za 22% na 42,4 milijona evrov.

Kako in zakaj je prišlo do zamenjave uprave SDH? Vlada Mira Cerarja je 2. julija 2015 sprejela sklep o imenovanju novega nadzornega sveta SDH. Vlada je vanj predlagala Barbaro Smolnikar, Damjana Beliča, Draga Ferfoljo, Duška Kosa in Lidio Glavina. Minister za finance Dušan Mramor je tedaj javno zatrdil, da so kandidati za nove nadzornike SDH strokovnjaki z izjemnimi mednarodnimi izkušnjami. Državni zbor Republike Slovenije je zatem na svoji redni seji 17. julija 2015 predlagane kandidate za nadzorni svet SDH z glasovi koalicije tudi potrdil. Nadzorni svet SDH je na svoji konstitutivni seji 23. julija 2015 imenoval za predsednico Komisije za tveganje nadzornega sveta svojo članico Barbaro Smolnikar, sicer predsednico uprave NLB Vita d.d. Družbo NLB Vita d.d., ki ima svoj nadzorni svet, si sicer lastita matična NLB in belgijska KBC. Predlagatelji se sprašujemo, ali je nadzorni svet NLB Vita d.d. Barbari Smolnikar izdal soglasje, da kot predsednica uprave NLB Vita d.d. postane članica nadzornega sveta SDH? Ali pogodba o zaposlitvi Barbare Smolnikar v NLB Vita d.d. predvideva, da mora za opravljanje funkcije v organih drugih družb pridobiti soglasje nadzornega sveta NLB Vita d.d.? Če ja, ali ga je dobila? Ali je bila vlada s tem seznanjena pred odločanjem o njenem imenovanju?

Barbara Smolnikar je vodenje NLB Vita, ki je v delni lasti Skupine NLB, prevzela 16. junija 2007, ko sta bila člana tedanje uprave NLB Marjan Kramar kot predsednik in Matej Narat kot član. Ob tem je treba poudariti, da naj bi bila prav Kramarjeva uprava najbolj odgovorna za podeljevanje nezavarovanih kreditov, kar naj bi sodeč po medijskih objavah že dlje časa preiskovala tudi policija in tožilstvo.

Matej Narat je bil med leti 2002 in 2009 član uprave NLB, ko jo je vodil Marjan Kramar, pri čemer sta tako Narat kot Kramar v tem obdobju vodila tudi kreditni odbor NLB. Narat je bil od 7. januarja 2003 do 10. julija 2007 celo predsednik kreditnega odbora NLB. Gre za obdobje, zlasti med leti 2005 in 2008, ko se je v NLB podpisalo največ spornih oziroma nezavarovanih kreditov, katerih posledica je bila več milijardna bančna luknja. Matej Narat je tudi med ustanovnimi člani Združenja YES (Young Executives Society), v katerem je prav tako kot ustanovni član tudi Borut Jamnik, zdajšnji predsednik uprave Modre zavarovalnice. Borut Jamnik je sodeloval pri vseh projektih Kapitalske družbe (Kad) kot tranzicijskega upravljavca oziroma banki podobnega finančnega posrednika ter upravljavca vzajemnih pokojninskih skladov. Pod njegovim vodstvom Kad-a se je zgodila tudi domnevno nepregledna privatizacija Autocommercea in SCT, pri čemer je bila NLB do propadlega gradbenega podjetja SCT izjemno kreditno izpostavljena. Spomnimo še, da je bil leta 2008 pod Kramar-Naratovo upravo za direktorja predstavništva NLB v Rusiji imenovan zdajšnji državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.

Nadzorni svet SDH je 27. oktobra 2015 na izredni nočni seji razrešil predsednika uprave SDH Mateja Pirca in člana uprave SDH Mateja Runjaka. Nadzorni svet SDH, katerega članica je Barbare Smolnikar, je v upravo SDH imenoval Anjo Strojin Štampar, Nado Drobne Popovič in Marka Jazbeca. Za predsednika uprave SDH je bil imenovan Marko Jazbec, dosedanji predsednik uprave Hotelov Bernardin, ki spadajo pod matični holding Sava d.d., ki ga od leta 2010 vodi Matej Narat, nekdanji član Kramarjeve uprave NLB. SDH ima v lasti 11,06-odstotni lastniški delež v družbi Sava d.d..

Marko Jazbec in Matej Narat sta se poslovno spoznala leta 2000 na SKB Banki, kjer je Jazbec dobil službo svetovalca uprave, Narat pa je postal izvršni direktor SKB. Ko je Narat leta 2009 odšel iz uprave NLB, je nadzorni svet NLB imenoval v upravo NLB Marka Jazbeca. Ta je svoj petletni mandat v upravi NLB nastopil 1. decembra 2009. Jazbec je leta 2013 predčasno zapustil NLB in postal predsednik uprave Hotelov Bernardin, nad katerimi je z lastniškim deležem Save d.d. že bdel predsednik uprave Save Matej Narat, nekdanji dolgoletni član uprave NLB. Leta 2013, ko je Marko Jazbec zapustil NLB in odšel v Hotele Bernardin, je službo na ministrstvu za finance dobila žena Marka Jazbeca Saša Jazbec, pri čemer je pomemben podatek, da je finančno ministrstvo tedaj vodil Uroš Čufer, ki je bil od leta 2004 – v času, ko sta NLB vodila Kramar in Narat – direktor Upravljavskega centra za finančno upravljanje NLB. Saša Jazbec je postala generalna direktorica za proračun, kjer je še danes, čeprav finančno ministrstvo pod vlado Mira Cerarja vodi Dušan Mramor. Opozorimo še, da je nedavno dobil službo v Hotelih Bernardin član Izvršilnega odbora SMC Jure Leben, sicer nekdanji državni sekretar, ki ni vedel, da ni magister, čeprav se je s tem nazivom tako tudi predstavljal, kar je vplivalo na višino njegove plače.

Ob tem spomnimo, da Banka Slovenije 30. septembra 2010 Mateju Naratu, ki ga je nadzorni svet Abanke konec maja 2010 imenoval za predsednika uprave, ni izdala dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave Abanke, s čimer je Narat izgubil licenco Banke Slovenije. Uradno pojasnilo Banke Slovenije za takšno odločitev je tedaj bilo, ker bi Narat zaradi dejanj, ki jih je storil kot član uprave NLB, lahko ogrožal poslovanje Abanke, in ker je neposredno odgovoren ali soodgovoren za slabo bančno prakso. Med vsemi ugotovitvami Banke Slovenije zoper delo Mateja Narata v NLB najbolj izstopajo odobreni krediti Merfinu Bineta Kordeža za menedžerski prevzem Merkurja, pa Istrabenzu Igorja Bavčarja za prevzem Pivovarne Laško, tu so še krediti za nakup delnic Mercatorja in Dela, odobrenih obema pivovarnama, Laškemu in Unionu. Vsi ti krediti so se, kot je znano, na koncu izkazali kot tvegani in škodljivi za banko, zaradi česar sodeč po medijskih zapisih že potekajo predkazenski postopki.

Pri tem poudarimo, da je bil Marko Jazbec v času, ko je bil član uprave NLB, tudi predsednik kreditnega odbora NLB – maj 2011 – november 2012. V tem obdobju je NLB po javno dostopnih podatkih odobrila Savi, ki jo je takrat že vodil Matej Narat, 43 milijonov evrov kredita, ACH-ju 40 milijonov evrov, Merkurju 31 milijonov evrov, DZS-ju 28 milijonov evrov, Vegradu 16 milijonov evrov in Energoplanu 15 milijonov evrov. Pri tem gre večinoma za propadle družbe, katerih slabe terjatve so bile prenesene na DUTB, ki pa jo zdaj kot predsednik upravnega odbora vodi nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB, Marko Simoneti (več o DUTB v nadaljevanju).

Ali je nadzorni svet SDH v primeru imenovanja Marka Jazbeca sledil 46. členu ZSDH-1, ki v drugi točki prve alineje pravi: »(2) Za člana uprave SDH je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še te pogoje: – jo odlikuje osebna integriteta in poslovna etičnost; – ima deset let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih, od tega vsaj tri leta v primerljivih dejavnostih, in dosega pri svojem delu dobre primerljive rezultate«? Če je nadzorni svet SDH pri imenovanju Marka Jazbeca sledil ZSDH-1, pa sledi vprašanje, na kakšen način in kako?

Ali je Vlada Republike Slovenije pri imenovanju Barbare Smolnikar za članico nadzornega sveta SDH sledila drugi točki 39. člena ZSDH-1, ki pravi: »Člani nadzornega sveta SDH ne smejo biti v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo povezano družbo. Za poslovno razmerje se šteje vsak pravni posel razen poslov, v katerih je član nadzornega sveta SDH odjemalec običajnih produktov in storitev družbe, v kateri SDH ima ali upravlja kapitalsko naložbo, po splošnih pogojih, ki veljajo za druge subjekte na trgu.« Barbara Smolnikar je namreč prek vodenja NLB Vita d.d. v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo povezano družbo. Ali oziroma zakaj vlada pri imenovanju Barbare Smolnikar v nadzorni svet SDH ni sledila ZSDH-1?

ZSDH-1 v zadnji alineji 3. točke 6. člena, ki govori o načeli skrbnosti in odgovornosti, obenem pravi: “Člani organov in druge odgovorne osebe SDH morajo pri upravljanju naložb in opravljanju svojih nalog ravnati odgovorno. Odgovorno ravnanje članov organov in drugih odgovornih oseb SDH se zagotovi zlasti z oblikovanjem, dokumentiranjem in nadziranjem zapisniškega dokumentiranja sej uprave SDH in nadzornega sveta SDH ter obstoja prepisov zvočnega zapisa sej uprave SDH in nadzornega sveta SDH ter druge pomembnejše dokumentacije, na podlagi katere se lahko oceni uspešnost delovanja ali skrbnost in odgovornost delovanja članov organov in drugih odgovornih oseb SDH.” Predlagatelji sklica izredne seje se sprašujemo, ali je bila izredna seja nadzornega sveta SDH ustrezno dokumentirana? Bo vlada kot skupščina SDH zaprosila nadzorni svet SDH za predložitev celotne dokumentacije dogajanja na seji nadzornega sveta, ko je ta imenoval novo upravo SDH (zapisnik seje, magnetogram ipd.)? Ali takšna dokumentacija sploh obstaja?

Naj pri tem opomnimo, da je SDH po 63. členu ZSDH-1 zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Glede postopka tega posredovanja in dolžnosti zavezanca pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Ob vsem tem je treba v primeru Marka Jazbeca in Barbare Smolnikar opozoriti tudi na morebiten sum konflikta interesov pri prodaji NLB. SDH je namreč tisti, ki poleg upravljanja skrbi tudi za prodajo državnega premoženja, h kateremu se je zavezala Republika Slovenija. Evropska komisija je v primeru NLB izdala odločbo št. SA.33229, s katero je državno pomoč tej banki 18. decembra 2013 v višini 1,55 milijarde evrov tudi odobrila. Sestavni del odločbe je Katalog zavez, ki vsebuje zaveze, ki se nanašajo na poslovanje NLB v obdobju njenega prestrukturiranja, ki se zaključi 31. decembra 2017. Gre za izravnalne ukrepe, namenjene preprečevanju izkrivljanja konkurence, ki so jih morale sprejeti vse države članice Evropske unije v primeru, če so želele dokapitalizirati banke v težavah, zato pri tem Republika Slovenija ni bila izjema. Če Republika Slovenija zavez glede poslovanja NLB v obdobju njenega prestrukturiranja ne bo sprejela, pri čemer mora Republika Slovenija lastniški delež v NLB znižati na 25 odstotkov + delnico, bo Evropska komisija ugotovila, da državna pomoč ni bila skladna s pravili državnih pomoči. V kolikor Slovenija ne bo izvedla zaveze, ki jo je kljub morebitnemu nestrinjanju v odločbi o dovoljeni državni pomoči zahtevala Evropska komisija, bi to predstavljalo kršitev prava Evropske unije. Neposredna posledica kršitve bi bila, da dana državna pomoč, zaradi neizpolnitve zavez, ne bi bila več dovoljena, to pa bi lahko pomenilo tudi, da jo mora banka, ki jo je prejela, vrniti. V primeru NLB bi to lahko pomenilo vračilo najmanj sredstev iz naslova dokapitalizacije s strani države v višini 1,55 milijarde evrov, kar bi imelo za njen finančni položaj nepopravljive posledice, resno pa bi bila ogrožena tudi stabilnost slovenskega finančnega sistema. Predlagatelji sklica se sprašujemo, kako lahko vlada Mira Cerarja prepusti vodenje prodaje NLB nekdanjemu članu uprave NLB Marku Jazbecu in predsednici uprave NLB Vita Barbari Smolnikar? Bomo davkoplačevalci morali ponovno plačati 1,55 milijarde evrov, če NLB ne bo prodana do konca leta 2017, s čimer bo prišlo do kršenja zaveze Evropski komisiji?

Kako in zakaj je prišlo do zamenjave vodstva DUTB? DUTB je bila ustanovljena marca 2013 kot družba v državni lasti. Zakonska podlaga za ustanovitev DUTB je bila podana z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), ki je stopil v veljavo konec leta 2012. Njena naloga je pomagati pri prestrukturiranju bank sistemskega pomena, ki so se znašle v hudih solventnostnih in likvidnostnih težavah. Med njimi je vlada do konca leta 2013 dokapitalizirala dve največji banki, ki sta znaten del svojih slabih terjatev prenesli na DUTB. DUTB je v skladu s pogodbama o prenosu nedonosnih terjatev med DUTB in NLB ter NKBM v upravljanje prevzela 425 terjatev NLB in NKBM. Nominalna vrednost terjatev prenesenih z NLB je znašala 2,28 milijarde evrov, nominalna vrednost terjatev prenesenih z NKBM pa 1,22 milijarde evrov, kar je skupno naneslo 3,5 milijarde evrov.

Vlada Mira Cerarja je 5. marca 2015 imenovala nove neizvršne direktorje DUTB, med katerimi je bil imenovan tudi Marko Simoneti. Marko Simoneti je do leta 2009 vodil Ljubljansko borzo, dokler ni novembra 2009 postal predsednik nadzornega sveta NLB. Nadzorni svet NLB pod vodstvom Marka Simonetija pa je leta 2009 v upravo NLB imenoval Marka Jazbeca. Marko Simoneti je bil predsednik nadzornega sveta NLB do konca leta 2012. Po javno dostopnih podatkih pa NLB v tem obdobju ni vložila nobene ovadbe zoper nekdanje vodilne v NLB, čeprav so mediji v tistem času objavljali informacije o hudih kršitvah korporativnega upravljanja pri nekdanjih vodilnih v NLB.

Vlada Mira Cerarja je 6. oktobra 2015 soglasno sprejela odločitev, da pri predsedniku upravnega odbora DUTB Larsu Nybergu obstajajo razlogi za razrešitev. Hkrati je odpoklicala tudi glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona. Predsednik vlade Miro Cerar je tedaj javnosti pojasnil, da je finančno ministrstvo po uvedbi nove plačne politike zahtevalo, da DUTB uskladi pogodbe, vendar se to ni zgodilo, hkrati pa je vlada dobrih 6 mesecev prej imenovala svoje neizvršne direktorje DUTB z namenom, da odpravijo tudi plačne anomalije.

»Dušan Mramor mi je pred medijskimi obsodbami glede plač povedal, da se je čez poletje močno povečal pritisk, da bi se znebili Manssona. Neizvršne direktorje je prosil, naj čim prej pripravijo načrt za zamenjavo vodstva. Sledila je afera o plačilih, ki je ustvarila izgovor za odpoved pogodb,« pa je 7. oktobra 2015 javno izjavil razrešeni predsednik upravnega odbora DUTB Lars Nyberg. Dodajmo, da je Nyberg pri tem mislil na neizvršne direktorje, ki jih je imenovala Cerarjeva vlada 5. marca 2015. Upravni odbor, ki sestoji iz izvršnih in neizvršnih direktorjev, pa je 12. oktobra 2015 na mesto predsednika upravnega odbora DUTB imenoval Marka Simonetija, nekdanjega predsednika nadzornega sveta NLB, ki je imenoval v upravo NLB Marka Jazbeca, po novem predsednika uprave SDH, ki ga je na mesto predsednika uprave SDH imenoval nadzorni svet SDH, v katerem je članica Barbara Smolnikar, predsednica uprave NLB Vita, ki je to postala, ko sta upravo NLB vodila Marjan Kramar in Matej Narat. Nadzorni svet SDH, ki zdaj preverja možnosti za odkup slabih terjatev družbe Save d.d.. od DUTB, kar bi rešilo poslovanje družbe Sava d.d., pa je imenovala vlada Mira Cerarja.

Vrednost delnice holdinga Sava d.d. je na dan 27. oktober 2015 znašala 0,05 evra, s čimer je bil holding na Ljubljanski borzi vreden manj kot je lani znašala plača Mateja Narata. Tržna vrednost Save namreč znaša manj kot 135 tisoč evrov, Narat pa je lani prejel 210 tisoč evrov bruto prejemkov. Holding Sava je ob polletju izkazoval 29 milijonov evrov negativnega kapitala in je insolventen. Celotne obveznosti Save so ob letošnjem polletju znašale 238 milijonov evrov. Dodajmo še, da je v holdingu Sava zaposlenih 17 ljudi. V portfelju holdinga Save je poleg družbe Sava Turizem še Gorenjska banka, ki potrebuje 15 milijonov evrov svežega kapitala. Sava ima v Gorenjski banki 44-odstotni lastniški delež. Ker je Sava d.d. insolventna, je Banka Slovenije septembra naložila Savi d.d., da Gorenjsko banko proda v šestih mesecih, a je Sava d.d. pod vodstvom Mateja Narata sprožila postopek sodnega varstva. »Gospod premier, kako to, da je holdinška družba prezadolžena, hoteli pa podinvestirani? Kam je šel denar?« pa je Nyberg ob svoji razrešitvi vprašal premierja Cerarja.

»Kot predsednik vlade se ne smem in ne želim vmešavati v njegovo strokovno delo, zato raznih navedb – o Savi ali o čem drugem – ne bom komentiral,« je 12. oktobra 2015 za medije izjavil predsednik vlade Miro Cerar, potem ko je razrešeni Lars Nyberg spregovoril o pritiskih na finančnega ministra Mramorja. Naj na tej točki povemo naslednje: Vlada Republike Slovenije je edini delničar DUTB. Ker je vlada edini delničar, je tudi skupščina. Skupščine med drugim razrešujejo in imenujejo. To je osnova korporativnega upravljanja. V primeru DUTB to pomeni, da upravni odbor DUTB razrešuje in imenuje vlada. Pravila so jasna. Kako lahko gospod premier trdi, da se vlada v delo DUTB ne vmešava, če ima prav vlada edina v rokah škarje in platno pri kadrovanju v DUTB? Si predstavljate, da bi lastnik podjetja nekoga zaposlil, potem pa trdil, da se v njegovo delo ne sme vmešavati? Da je Cerar v izjavi 12. oktobra 2015 najmanj zavajal javnost, dokazuje tudi njegova izjava 1. junija 2015, ko je odločitev DUTB o konverziji slabih terjatev Save d.d., s čimer je DUTB prevzela v upravljanje večje število hotelov, ki so v lasti holdinga Sava d.d., komentiral z naslednjimi besedami: »Res je, da sem bil dva dneva v tujini, a menim, da to ni bilo dobro.«

Naj ob tem spomnimo tudi na izjavo tedaj še pravnika Mira Cerarja, ko je 29. januarja 2013 v sklopu debatnega večera Slovenskega centra PEN poudaril sledeče: »Če ne bomo izboljšali etičnega stanja v družbi, potem bomo drveli samo še navzdol.« S takšnimi in podobnimi stališči je premier Miro Cerar na predčasnih državnozborskih volitvah julija 2014 postal zmagovalec in dobil mandat za sestavo vlade. V Državnem zboru RS pa je 25. avgusta 2014 dejal: »Storil bom vse, kar moram in znam za dobro Slovenije.«

Republika Slovenija je država s parlamentarnim sistemom, kjer ima parlament kot nosilec zakonodajne veje oblasti najpomembnejšo vlogo. V parlamentarnem sistemu je ključnega pomena delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. Parlament izvoli in nadzira nosilce izvršilne oblasti (vlado) in njihovo delo. Vsa oblast v državi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu. Nosilci oblasti so predstavniki ljudstva. Zato je predlagani sklic izredne seje Državnega zbora RS glede na zapisano vsebino, ki je osnovana zgolj na dejstvih, ki mejijo na škandalozno odločanje in delovanje izvršne oblasti, najmanj, kar lahko poslanke in poslanci storimo za državljanke in državljane oziroma za davkoplačevalce.

Predlagamo, da Državni zbor RS ob koncu razprave odloči o naslednjih priporočilih:

1. Državni zbor RS predlaga Vladi RS, da preveri, ali so bila pri imenovanju v nadzorni svet SDH, v upravo SDH in v upravni odbor DUTB spoštovana določila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v zvezi z nasprotji interesov in o ugotovitvah seznani Državni zbor RS.
2. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v primeru ugotovljenih kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pri sedanji sestavi nadzornega sveta SDH, uprave SDH in upravnega odbora DUTB, Vlada RS kot skupščina razreši člane organov upravljanja oziroma nadzora v omenjenih družbah.
3. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da kot skupščina SDH naloži nadzornemu svetu SDH preverjanje upoštevanja 46. člena Zakona o slovenskem državnem holdingu pri imenovanju sedanje uprave SDH in o ugotovitvah seznani Državni zbor RS.
4. Državni zbor RS priporoča Vladi RS kot skupščini SDH, da preveri, ali so člani nadzornega sveta SDH delovali pri imenovanju uprave SDH v skladu z določili 59. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu in o ugotovitvah seznani Državni zbor RS.
5. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da kot skupščina SDH preveri, ali je bilo imenovanje Barbare Smolnikar za članico nadzornega sveta SDH v skladu z drugo točko 39. člena ZSDH-1 in v primeru ugotovljene kršitve omenjeno članico razreši s te funkcije.

Predlagamo, da se na izredno sejo Državnega zbora RS povabi:

–          predsednika Vlade RS, dr. Mira Cerarja,

–          ministra za finance RS, dr. Dušana Mramorja,

–          ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravka Počivavška,

–          predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, Borisa Štefaneca.