Za predvolilno koalicijo

Če premier Borut Pahor jutri odstopi in če Državni zbor v tridesetih
dneh ne izvoli novega predsednika vlade, potem se nam oktobra obetajo predčasne
volitve. Scenarij je malo verjeten, a ob Pahorjevih prebliskih, kakršen je bil
tisti, da je najboljši voditelj, je seveda vse mogoče. Ob prazniku demokracije,
za katerega upam, da ga bomo praznovali čim prej, po možnosti že letošnjo
jesen, bodo volivke in volivci postavljeni pred dilemo, komu zaupati
odgovornost za vodenje Slovenije.

Prevzeti bodo morali
odgovornost za spremembe na slabše

Tisti, ki so leta 2008 obljubljali »odgovornost
za spremembe«, so drastične spremembe tudi uresničili. Spremenil se je
javni dolg Republike Slovenije, saj je le ta med letoma 2008 in 2010 »napredoval« iz 22,6 % BDP na 37,4 % BDP.
Kot napovedujejo ekonomisti se bo do konca leta 2011 povečal na okrog 47 % BDP.
Pahorjeva vlada je samo v dveh letih ustvarila več kot 8 milijard evrov
dodatnega dolga. Rezultat vseh teh milijard pa je, da so v pičlih treh letih
uspeli izgubiti okrog 60.000 delovnih mest. Premier Pahor pravi: »Vlagali smo v socialo!« Pozablja pa, da za
socialo kmalu ne bo kje vzeti, če ne bomo nič ustvarili. Vsak nov brezposeln
državljan državo stane dvojno; 1. ker ne vplačuje v državne blagajne, se
zmanjšujejo prihodki države in 2. ker dobiva socialno pomoč, se povečujejo
odhodki države.   

Tisti, ki so udejanjili
tisočletne sanje so morali oditi

Ko je leta 1990 Demos sestavil vlado je bila gospodarska rast v
Sloveniji negativna, in sicer – 5%. Z osamosvojitvijo je slovensko gospodarstvo
izgubilo 40% jugoslovanskega trga. Kljub vsemu je Demosovi vladi v letih 1990, 1991 in 1992 uspelo
uravnotežiti proračun. Vmes se je zgodila vojna, dobili smo svojo valuto in
oblikovali samostojen gospodarski sistem. Leta 1993 je Slovenija že beležila
pozitivno gospodarsko rast. Govorilo pa se je »dobro jutro revščina, jedli boste travo« in podobno. Demosova vlada
je svoje delo zaključila po dveh letih s konstruktivno nezaupnico.

Govorili so nam, da imamo dovolj
usposobljenih ljudi samo za eno vlado

Če odštejemo kratkih šest mesecev leta 2000, je moralo miniti dolgih
dvanajst let preden so stranke slovenske pomladi ponovno dobile priložnost za
vodenje Slovenije. Spomnite se, kako so nas prepričevali, da Slovenija razen
leve vladne ekipe ne premore dovolj usposobljenih ljudi, da bi sestavili še eno
vladno ekipo. Dejstva so pokazala, da slovenska pomlad premore boljšo vladno
ekipo kot levica. Slovenski javni dolg se je po dolgih letih končno začel
zmanjševati, državni proračun je bil znova uravnotežen, davčna obremenitev
slovenskega gospodarstva se je zmanjšala. Finančni minister dr. Andrej Bajuk je za svoje
delo dobival evropska priznanja. Vsi ti dosežki v času volitev niso bili vredni
počenega groša. Tiste, ki so obljubljali »odgovornost
za spremembe«, resnica ni zanimala, dovoljena je bila vsakršna laž, vse
laži pa so bile v funkciji uničevanja tretje pomladne vlade (1. Peterletova vlada, 2. Bajukova vlada, 3.
Janševa vlada).

Prepričujejo nas, da so vsi isti

Danes se zgodovina ponavlja. Ko se je levica proslavila s popolnim
neuspehom, se stranke slovenske pomladi volivcem znova kažejo kot dobra izbira.
Kot edina prava alternativa. Vendar tako kot smo včasih poslušali »dobro jutro revščina« in »strokovne razprave«, kako Slovenija,
razne leve vladne ekipe, ne premore še ene, tako danes poslušamo, kako »so vsi isti«. Logična posledica fraze »vsi so isti« je, da je potrebno poiskati
»nov obraz«, ki bo z »novo politiko« čudežno odrešil
Slovenijo. Prav tisti, ki najbolj govorijo o »novi politiki« so dokazali, da se za fasado skriva stara politika,
ki za uresničevanje svojih ciljev uporablja vsa razpoložljiva sredstva. Levica ne
razmišlja o razvojnem preboju Slovenije, ampak predvsem razmišlja o rešitvah lastne
politične opcije, saj vztrajno iščejo »nov
obraz« in »novo politiko« in to
samo zato, da bi v ozadju še naprej lahko preživela stara politika in stari
obrazi, namesto da bi se ukvarjali z iskanjem najboljših možnosti za razvoj
Slovenije. Vsi politiki pač niso isti, tako kot tudi vsi krajani niso zločinci,
če iz njihove vasi prihaja kriminalec.

Predčasne volitve so pogoj za
odpravo političnih blokad

Volitve niso nikoli povsem racionalen proces, ker če bi bile, potem se
volivci ne bi odločali na podlagi tega, kaj si kdo misli o letu 1945, ampak
zgolj na podlagi tega, kaj bo kdo naredil za njihovo življenje v prihodnosti.
Če tudi so rezultati leve vlade še tako katastrofalni in čeprav ima slovenska
pomlad na aktualne izzive časa še tako dobre odgovore, brez dobrega rezultata slovenske
pomladi na prihodnjih državnozborskih volitvah ne bo nič. Pozivi levice, naj
slovenska pomlad s konstruktivno nezaupnico zamenja Pahorja, so zgolj pesek v
oči, saj je za stabilno vlado potrebna tudi trdna večina v parlamentu. Brez
volitev pa se razmerje sil v parlamentu ne bo spremenilo. To je tako, kot bi
gasilcem naročili, naj gorečo hišo pogasijo od znotraj. Hišo je potrebno
pogasiti od zunaj. Šele, ko je ogenj ukročen, lahko gasilci vstopijo v hišo in
začnejo s sanacijo. Brez čimprejšnjih volitev požara na slovenskem političnem
prizorišču ni mogoče pogasiti.

Povezovanje je bilo v zgodovini
vedno nagrajeno

Narava proporcionalnega volilnega sistema je takšna, da uspeh na
volitvah zahteva sodelovanje političnih strank. Zgodovina volitev to potrjuje.
Leta 1990 so vlado sestavile tiste stranke, ki so se povezal v Demos. Leta 2004
so vlado sestavile tiste stranke, ki so sodelovale v okviru Zbora za republiko,
prav tako je sodelovanje levega trojčka leta 2008 pripeljalo do leve vlade. S
kom naj se NSi povezuje, če ne s SDS in SLS, ki sta ji vrednotno najbližje. Naš
cilj ni, da se zapiramo sami vase, se držimo zase in z nikomur ne sodelujemo
samo zato, ker želimo dokazati, da nismo v senci nobene stranke. Ko se mož in
žena poročita, to ne storita zato, da se bo eden podredil drugemu, ampak da
lahko s skupnimi močmi lažje premagujeta življenjske preizkušnje.

Predvolilna koalicija je garant
za novo in boljšo Slovenijo

Nova Slovenija je naklonjena povezovanju pomladnih strank pred
prihodnjimi volitvami. Svet NSi je na svoji zadnji seji predsednici Ljudmili
Novak celo dal pooblastilo da sproži pogovore o načinu sodelovanja pomladnih
strank. Možnosti za sodelovanje je več. Izkušnje iz preteklosti govorijo v prid
oblikovanja predvolilne koalicije. Predvolilna koalicija ne pomeni, da bomo
imeli skupne kandidate. Predvolilna koalicija tudi ne pomeni, da bo katera koli
stranka podrejena drugi. Predvolilna koalicija ne pomeni, da se stranka odpove
lastnemu programu in identiteti. Predvolilna koalicija je zgolj igra na odprte
karte. Stranke, ki sklenejo predvolilno koalicijo, volivcem jasno sporočijo, katere
so tiste programske točke, ki jih vežejo, jasno sporočijo tudi, kaj v
prihodnjem mandatu želijo storiti in nenazadnje tudi jasno povedo, da po
volitvah nameravajo sodelovati v vladi.  

Danes ni čas za politikantstvo

Obnašanje v smislu, »pred
volitvami ne bomo sodelovali v nobeni predvolilni koaliciji, z nikomur se ne
bomo pogovarjali, po volitvah pa smo pripravljeni na pogovore z vsemi« se
mi zdi politikantsko in izjemno preračunljivo delovanje. Tisti, ki bodo na
takšen način delovali, zelo jasno sporočajo volivcem, da jih ne zanima nič
drugega kot lasten uspeh, po volitvah pa so pripravljeni skočiti v naročje
tistega, ki bo ponudil več. Kje je tukaj »žlahtnost«
in načelnost? Vsaka resna in odgovorna stranka se zaveda, da v proporcionalnem
volilnem sistemu ne more biti samozadostna, zato se mi zdi normalno, da se v
luči transparentnosti in učinkovitosti programsko sorodne stranke povežejo v
predvolilno koalicijo. Leta 1990 so se po načelu enakopravnosti v predvolilno
koalicijo Demos povezale zelo različne stranke, imele so skupen cilj, to je
osamosvojitev Slovenije. Ljudje so imeli možnost, da v okviru tako pomembnega
cilja izberejo tisto stranko in tiste posameznike, ki so jim najbolj zaupali.

Najprej Slovenija, potem vse
ostalo

Ker Sloveniji želim najboljše, ker si želim, da se tavanje po temi
konča, ker si želim, da končno stopimo na pot okrevanja sem ZA predvolilno
koalicijo, v katero se bodo povezale stranke, ki si želijo drugačno Slovenijo.
V Novi Sloveniji želimo ljudem jasno povedali, da nas politične računice ne
zanimajo, ampak želimo predstaviti jasna programska izhodišča in okvire v katerih
jih želimo uresničiti. To je največ, kar lahko v tem trenutku ponudimo
Sloveniji. Zdaj ni čas, da se odločamo za tisto, kar se nam bolj splača, ampak
se moramo odločiti za tisto, kar je prav in v korist vse Slovenije.    

Matej TONIN
podpredsednik NSi