Z vremenskimi ujmami se moramo soočiti sistemsko

Lani so vremenske ujme močno prizadele Slovenijo. Vsi poznamo podobe vasice Gozd pod Kamniškimi planinami. Kljub temu je bilo takrat mogoče slišati, da gre za enkratne in neponovljive dogodke. Videli smo, kako so se stvari hitro ponovile na drugih koncih Slovenije. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da so se letos vremenske ujme začele pojavljati že veliko prej kot lani. Z vremenskimi ujmami se bomo morali soočiti sistemsko. V Novi Sloveniji predlagamo ustanovitev javne zavarovalne – finančne institucije, ki bi bila osredotočena samo na naravne nesreče in vremenske ujme.

V Novi Sloveniji predlagamo oblikovanje javne zavarovalno – finančne institucije, ki bi bila osredotočena izključno na naravne nesreče. Posebnost te institucije bi bila, da bi se morala pridobljena sredstva in tudi ves dobiček porabljati strogo namensko, torej zgolj za odpravljanje posledic naravnih nesreč in ujm. Takšno institucijo še posebej potrebujemo zaradi gospodarske krize in zaradi dejstva, da so vremenske ujeme postale naš vsakdanjik.

Javna zavarovalno – finančna institucija, ki jo predlagamo, bi morala delovati po principu zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Vsak zavarovanec, ki bi se vključil v javno zavarovalno – finančno institucijo, bi bil v primeru materialne škode, ki je nastala zaradi vremenske ujme ali naravne nesreče, deležen določene rente, ki bi jo prejemal, do višine povzročene škode. S tem bi zagotovili vzdržnost sistema in hkrati zagotovili hitre pomoči v primeru nesreč.

Tovrstna zavarovalna – finančna institucija bi zgolj hitreje odpravljala posledice vremenskih ujm in naravnih nesreč, ne pa vzrokov zanje, zato v Novi Sloveniji pozdravljamo odločitev vlade, da bo ustanovila službo za podnebne spremembe. Upamo le, da interni vladni konflikti ne bodo ovirali oblikovanja službe, ki bi morala zaradi trenutnih razmer že aktivno delovati.

Prva izmed nalog nove službe mora biti vzpostavitev učinkovitega sistema boja proti toči. Na tem področju ni potrebno odkrivati tople vode, pogledati bi morali zgolj v sosednjo Avstrijo, kjer se proti toči borijo veliko učinkoviteje kot v Sloveniji. Za Avstrijo je značilno, da v boju proti toči aktivno sodelujejo tudi zavarovalnice, saj jim to predstavlja manjši strošek kot pa izplačilo odškodnin.

V tem trenutku pa bi morala vlada s hitrim odzivom kmete spodbuditi, da bi polja z uničenimi pridelki čim prej preorali in posadili posevke, s čimer bi si jeseni zagotovili krmo.