Vstani, Slovenija!

Referendumsko domače branje? Ne hvala!
V začetku tega tedna smo v poštne nabiralnike dobili zajetno brošuro z naslovom Referendumi 5. 6. 2011. Ne bom pisal o stroških tiskanja in o stroških referenduma nasploh. Menim namreč, da nobeden referendum za državljane ni predrag, če prepreči uveljavitev slabih zakonskih rešitev. Nelagodno priznam, da celotna moja družina ne kaže niti najmanjšega interesa za prejeto referendumsko čtivo, zato je že končalo na kupu za odpadni papir. V tem duhu upam napovedati zavrnitev vseh treh zakonov na super referendumu, kar tudi logično sledi super nizki podpore vlade. Dejstvo je, da vlada, ki jo podpira le 15-20 odstotkov anketiranih volivcev, ni legitimna vlada. Vlada, ki ji volivci več ne zaupajo, nima nobenih možnosti, da bi še kaj bistvenega naredila, kaj šele Slovenijo potegnila iz krize. Vladavina, ki temelji na filozofiji deljenja, ne pa na filozofiji ustvarjanja, je za državo pogubna. Sicer pa tudi 5. junija ne bomo odločali o proti kriznih zakonih, zato bi bil bistveno bolj zadovoljen, če bi trem referendumom dodali še četrti referendum, ki bi po vzgledu Nemcev prepovedal državni proračunski primanjkljaj in omejil zadolževanje države. To bi bil referendum, na katerem bi se državljani odločali za bankrot Slovenije ali proti bankrotu Slovenije. Tovrstne rešitve pa bi že imele proti krizne učinke.

Vstani torej, Slovenija!

Slovenija na repu konkurenčnosti
Potem, ko je februarja letos OECD v poročilu o Sloveniji, objavil neprijetno resnico o stanju slovenskih financ, gospodarstva, izobraževanja, inovacij, tujih investicij, smo po natančno treh mesecih, ob izidu Letopisa svetovne konkurenčnosti 2011, ponovno doživeli trdi pristanek. Slovenija je namreč po lanskem rekordnem padcu za dvajset mest letos sicer napredovala za eno mesto, in je sedaj na poraznem 51. mestu izmed 59 držav, zaobjetih v študiji.Stanje duha v državi logično učinkuje tudi na izjemno pesimistično gospodarsko klimo, ki se odraža v nezainteresiranosti in celo odhajanju tujih investitorjev. Globina padca Slovenije dobiva vsak dan večjo razsežnost. Ne samo da sta finančna in gospodarska kriza razkrili, da se je nekoč tako hvaljen in slaven ekonomsko-politični koncept slovenske države izkazal za tisto, kar je res bil, in sicer pot v revščino, ampak je postalo zelo očitno, da je raven normalnosti v tej državi že tako znižana, da je v javni prostor naplavilo takšne like in takšne razprave, da se človeku obrača želodec oziroma da postaja že dobesedno bolno živeti v tej državi. Znani slovenski ekonomist pravzaprav hoče dobro mladim, ko jim svetuje, naj zapustijo Slovenijo, če želijo svobodno uresničiti svoje potenciale in če želijo v življenju uspeti. Z vidika ohranjanja slovenskega naroda je to lahko dolgoročno uničujoč nasvet. Nesporno dejstvo pa je, da so (ne)odgovorni upravljavci države očitno zadeti. Kako naj si drugače razlagam, da v času, ko ni resnih investicij, na gradbeno dovoljenje več kot leto dni čaka čez 1500 projektov? Ko realni sektor vsak dan izgublja delovna mesta, v zadnjem letu dobi zaposlitev v javnem sektorju 1600 tovarišev in tovarišic in to z zavestno ignoranco lastnih sklepov vlade. In se nikomur nič ne zgodi! Predlagam, da se seje slovenske vlade vsakič začnejo z izjavo nemške kanclerke Angele Merkel: ”Ne bom pustila, da mi kdorkoli govori, da moram zapraviti še več denarja. Trenutno krizo je ustvarilo preveliko izdajanje denarja brez podlage v trajnostni rasti”, namesto nekdanjega, a vse pogostejšega pozdrava ”Za domovino s Titom naprej!”Boli me, ko ugotavljam, da so nas na lestvici konkurenčnosti prehitele države kot so Kolumbija, Kazahstan, Filipini, Madžarska in Romunija. Nekdanja Čaušeskova Romunija pred nami, ki smo bili del ”briljantne” Titove socialistične Jugoslavije??? Zbudi se, Slovenija!

Končno nekaj pozitivnega iz Državnega zbora: premagan je županski lobi
Nova Slovenija je vse od svoje ustanovitve razumela, da je hkratno opravljanje poslanske in županske funkcije neustavno. Čeprav, roko na srce, je tudi naša izkušnja pokazala, da so bili naši župani tudi med najdejavnejšimi poslanci naše poslanske skupine. Kar za vse poslance–župane še zdaleč ni veljalo in ne velja. Končno se je le zgodilo, čeprav bi se moralo že veliko prej. V sedmem poskusu je sistemska anomalija slovenske parlamentarne demokracije zakopana na smetišču zgodovine. Vseh 18 poslancev-županov aktualnega parlamentarnega mandata, šest iz SD, pet iz SDS, po treh iz ljudske stranke in LDS ter enega iz stranke DeSUS, čaka torej izjemno težavna in zelo zahtevna odločitev pred naslednjimi državnozborskimi volitvami. Čestitam vsem 48-tim poslancem!

Tudi z desne pospešena demontaža zaupanja v obstoječe demokratične inštitucije in politične organe.
Je osamosvojitev še vrednota?Na številnih aprilskih in majskih državnih proslavah smo poslušali goreče govore, ki so blatili večstrankarski sistem in rajo pozivali k ukinitvi le-tega, blatili demokracijo, politiko vse prek in celo osamosvojitev. Svojih nekaj minut je za govor ob 27. aprilu dobil celo nekdanji oficir JLA, ki ne more preboleti slovenske osamosvojitve in zaradi nje izgubo generalskega čina.Poziv z desne, da naj Slovenijo na pravo pot spravi skupina modrecev, ima pri publiki pozitivni piarovski učinek, sicer pa pomeni nerazumevanje slovenske ustavne ureditve. Povsem legitimno in hvale vredno je, da si vsakokratna vlada ali njen predsednik okrog sebe zbere ugledne in najkompetentnejše ljudi različnih profilov in z različnih področij družbenega življenja. Po ustavi pa državo upravlja vlada, ne svetovalci oz. modreci. Klicanje modrecev na pomoč je še en prispevek k demontaži zaupanja v obstoječe demokratične inštitucije in politične organe. Všečno išče bližnjice in popularnost pri javnosti, ne zagrize pa v kislo jabolko slabega delovanja naše demokracije, nizke politične kulture in šibke pravne države. Sporočil o tem ni nikoli dovolj, sploh, če jih povejo modri in ugledni ljudje. Prav zato skupini modrih ne nasprotujem. Ker izjemno cenim gospoda Ivana Omana, gospoda Borisa Pahorja in dr. Franceta Bučarja, se mi ne zdi korektno, da bi jih brez njihovega soglasja, kar imenovali za odrešenike Slovenije. Sprašujem se, kdo v tej vladi pa jih sploh posluša. Smo že pozabili na arbitražni sporazum? Premier Pahor se je sramotno požvižgal na mnenja imenovanih uglednih gospodov. Pri tej vladi skupina modrecev torej nič ne pomeni.Če pa bi predlagano skupino modrih začela vlada res poslušati, bi po mojem mnenju skupina modrih naredila največ, če bi svoj ugled zastavila za to, da pozove k predčasnim volitvam in s svojo moralno avtoriteto vzpodbudi široko družbeno razpravo, ki bi pripomogla k ozaveščanju državljanov, da bi na volitvah izbirali med programi in vizijami razvoja Slovenije in da bi izbirali med ljudmi, pri katerih beseda velja, med ljudmi torej, ki držijo besedo in obljubljeno tudi izpeljejo. Spreglej, Slovenija!

DeSUS
O DeSUS-u pa tokrat nič.

”Vladajo nam patološki narcisi”
To je ugotovitev znane slovenske psihiatrinje, ki pa za terapijo stanja duha v Sloveniji žal ne najde recepta. Ljudje živijo vsak dan slabše, politiki na oblasti, ki uživajo le marginalno podporo volivcev, pa trdijo, da je najhujše za nami. “V družbi kot celoti se krepi in celo spodbuja patološki narcizem, v katerem postaja norma, da si nekaj posebnega in se ti kot takemu ni treba prilagajati ali sprejemati odgovornosti, oziroma se ta zavrača in projicira na slabe objekte zunaj sebe. Problematiziranje trenutnega psihološkega ozračja družbe je nujno,” razmišlja psihiatrinja. Zato je tudi nujno večje angažiranje vseh državljanov naše države pri iskanju rešitev za našo lepšo prihodnost.

Slovenci si po dvajsetih letih lastne države, predvsem pa na osnovi potencialov, ki so v nas, zaslužimo boljše življenje v njej. To se bo uresničilo, ko bomo zaživeli v svobodi v najširšem pomenu te besede, ko bomo lahko svoje potenciale neovirano tudi razvili.

Ne želim živeti v taki državi kot jo imamo danes. Ven pa tudi ne grem.

Vstani, Slovenija!

Jožef Horvat
namestnik predsednika sveta NSi