Voščilo ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Ob današnjem prazniku, ko se spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, objavljamo voščilo podpredsednika NSi, poslanca in zavednega Prekmurca Jožefa Horvata:

Drage državljanke in državljani!

Iskreno vam čestitam ob slovenskem državnem prazniku – dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Šumenje reke Mure, njeno govorico, je Jožef Klekl st. prelil v preroške in himnične verze njegove pesmi ”Ka je Müra šepetala”:

”Nej me Večni zato stvoru, ka bi val moj brate ločo.
Jaz vezalje sem za nje, ki kre strani mi žive”.

Bodimo vezalje (vez) ne samo na današnji praznični dan. Vezalje so temelj Evrope, vezalje so pogoj, da bo lahko ”le sosed mejak”.
Bodimo vezalje vsak trenutek in kjerkoli že živimo, vezalje v naših družinah, med sosedi, med narodi, med etničnimi skupnostmi s katerimi živimo!

Naši predhodniki so se pred 96 leti povezali v ljubezni, ne v sovraštvu. Povezovanje je bilo tisti temelj, na podlagi katerega je bilo treba iskati sodelovanje in sožitje. To nam je lahko navdih za iskanje odgovorov na aktualna domača in mednarodna politična vprašanja.

Prekmurci do konca prve svetovne vojne ločeni od ostalih Slovencev

Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se vsako leto spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci po 900 letih znova postali del matičnega naroda. Slovenski prebivalci Prekmurja so se namreč vse do konca prve svetovne vojne razvijali ločeno od ostalih Slovencev in so bili pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale v ogrski polovici Avstro-Ogrske.

Po koncu prve svetovne vojne je Pariška mirovna konferenca soglašala, da Prekmurje pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev, Porabski Slovenci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo. Jugoslovanska vojska je oblast na ozemlju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo pet dni pozneje, 17. avgusta, prepustila civilni oblasti.

Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, kar se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju.