Poslanci NSi so danes v parlament vložili nov predlog novele zakona o dohodnini. Glavni cilj novele je vrnitev sistema normirancev na stanje, preden ga je Golobova vlada povsem izmaličila.
V NSi tako mejo za priznavanje normiranih odhodkov pri polnih normirancih vračamo s 60.000 nazaj na 100.000 evrov letnih prihodkov, pri popoldanskih normirancih pa s 30.000 nazaj na 50.000 evrov.
Predlog predvideva, da bi se ponovno določilo enotno mejo za izstop iz sistema normiranih odhodkov ponovno določa pri višini povprečja 150.000 evrov prihodkov zadnjih dveh let. S tem se črta ureditev Golobove vlade, po kateri je ta omejitev 60.000 evrov za polne normirance in 30.000 evrov za popoldanske normirance.
Črtala bi se tudi omejitev v višini 45.000 evrov prihodkov za zavezance, ki v enem izmed dveh zaporednih predhodnih let izpolnjujejo pogoj vključenosti v zavarovanje, v enem pa ne. Kot je veljalo pred zadnjo novelo, bi bila višina 150.000 evrov enotna za vse zavezance.
Pri nosilcu kmečkega gospodinjstva znesek višine prihodkov, ki omogočajo upoštevanje normiranih odhodkov zvišujemo nazaj na 100.000 (sedaj 60.000) evrov na nosilca in na drugega člana gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oz. kot član takšnega gospodinjstva. Tudi v tem primeru bi se ponovno določila meja za izstop iz sistema pri višini povprečja 150.000 evrov.
Novelo zakona vlagamo po tem, ko je koalicija podoben predlog letos julija že zavrnila, predsednik SD in minister za gospodarstvo pa je javno napovedal, da bo podprl izboljšanje sistema normirancev. Predlog NSi ga konkretno izboljšuje in minister bo imel priložnost, da ga podpre.
Golobova vlada je žal povsem pozabila, da je bil v preteklosti sistem normirancev zelo preprost, predvidljiv in administrativno nezahteven način poslovanja, ki je omogočal marsikateremu posamezniku, da je brez večjih birokratskih in stroškovnih bremen vstopil v podjetništvo. Danes, ko za podjetnike Golobova vlada nima nobenega posluha, pa se žal številni mali podjetniki srečujejo z višjo davčno obremenitvijo, večjo negotovostjo pri načrtovanju ter dodatnimi stroški vodenja poslovnih knjig, kar jim niža tudi konkurenčnost.