Vlada se v primeru DUTB igra slepe miši

“Gospod Mramor mi je pred enim mesecem, torej precej preden se je v tisku znova pojavilo vprašanje plač, povedal, da se je čez poletje močno povečal pritisk, da bi se znebili gospoda Manssona. V začetku prejšnjega tedna je neizvršne direktorje prosil, naj čim prej pripravijo načrt za zamenjavo vodstva. Sledila je afera o plačilih, ki je ustvarila izgovor za odpoved pogodb.” To je izjava razrešenega predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga, ki so jo mediji objavili na dan, ko je Komisija za nadzor javnih financ zasedala na nujni seji o delovanju DUTB. Če ta izjava drži, nam pove vse in še več, da nam vladajo omrežja in lobiji.

Ne bodimo naivni, da so plače, aneksi in pogodbe ključni razlog, da se je vlada odločila razrešiti dva vodilna v DUTB. Takšna argumentacija je metanje peska v oči, razlogi tičijo drugje. Pravi razlog lahko iščemo v tem, da je interes lobijev, kdo bo obvladoval skoraj dve milijardi evrov terjatev, izjemno velik. Vplivni posamezniki, ki so soodgovorni za nastalo bančno luknjo, so lačni, zato delajo vse, da tujci v DUTB spakirajo kovčke. Vlada govori, da je izgubila zaupanje v tuja strokovnjaka, hkrati pa trdi, da DUTB dela dobro. To so nelogične izjave, ki lahko kažejo, da je morda komu v vladi celo žal, da je moral odsloviti del vodstva DUTB.

Ključno ob tem je vprašanje, zakaj je izjava Nyberga v povezavi z zadnjimi dogodki v DUTB lahko škandalozna za vlado Mira Cerarja in zaskrbljujoča za vse slovenske davkoplačevalce.

Prvič: DUTB ni zvrtala za več kot 4,5 milijarde evrov grozljivo luknjo v slovenski bančni sistem. DUTB ni kriva, da so uprave slovenskih državnih bank v preteklosti soglašale z deljenjem kreditov na lepe oči. Ustanovitev DUTB s pomočjo tujih strokovnjakov je bila ustanovitev neodvisne enote za prvo pomoč, da prepreči domačijskim lobističnim povezavam nadaljnje oškodovanje davkoplačevalcev. Naša vlada je predpostavljala, da tujci niso prepleteni s t.i. navideznimi slovenskimi strokovnjaki, ki jih zanimajo zgolj parcialni interesi, ne pa uspešno iskanje kupcev za nasedle terjatve.

Drugič: DUTB je bila ustanovljena z namenom, da pomaga pri prestrukturiranju bank sistemskega pomena, ki so se znašle v hudih solventnostnih in likvidnostnih težavah. Dokapitalizacija bank konec leta 2013 ne bi bila možna brez prenosa slabih terjatev na DUTB. To pa pomeni, da bi slovenske banke kot so NLB, NKBM in Abanka brez DUTB bankrotirale. Kdor trdi, da bi slovenski bančni sistem lahko rešili brez DUTB, naj se pogleda v ogledalo in vpraša, zakaj laže sebi in drugim.

Tretjič: Naloga DUTB je, da v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi korporativnega upravljanja doseže najvišjo možno unovčljivo vrednost slabih kreditov in spodbuja trajnostno prestrukturiranje gospodarstva. Naloga DUTB ni, da posluša lobiste, komu in po kakšni ceni naj proda podjetje. Naloga DUTB je maksimiziranje dobička iz naslova prodaje slabih terjatev, da bomo davkoplačevalci dobili nazaj vsaj del denarja, ki smo ga morali vložiti v dokapitalizacijo bank.

Je torej vlada Mira Cerarja z razrešitvijo in odpoklicem Nyberga in Manssona posegla davkoplačevalcem v žep? Za zdaj ne, toda obstaja utemeljena bojazen, da je s takšno politično kadrovsko čistko v vrhu DUTB odprla vrata tistim, ki so nam v preteklosti ukradli na stotine milijonov evrov. Izjava Nyberga o pritiskih to bojazen še potencira. Je, torej, vlada Mira Cerarja podlegla tistim, ki so državljanom v preteklosti odvzeli na stotine milijonov evrov?

Uspešnost poslovanja je spričevalo vodstva podjetja. Uspešnost poslovanja se meri tudi po njegovi transparentnosti. Drži, da je Računsko sodišče marca ugotovilo vrsto nepravilnosti pri delovanju DUTB. Drži tudi to, da se DUTB ne more znebiti očitkov, da nekatera podjetja sili v stečaj, pri čemer naj bi se v ozadju dogovarjala z zaželenimi partnerji. Drži tudi to, da plačna politika v DUTB ni transparentna. A treba se je vprašati naslednje: Če so plače glavni razlog za razrešitev Nyberga in Manssona, zakaj vlada Mira Cerarja še vedno drži na čelu DUTB preostale neizvršne direktorje, ki jih je imenovala letos spomladi? Zdajšnji predsednik vlade in finančni minister sta večkrat poudarila, da so bili imenovani z namenom, da odpravijo vse nepravilnosti delovanja DUTB, tudi domnevno sporne plačne politike. Torej?

In navsezadnje, komu bolj verjamete: Vladi Republike Slovenije ali tujima strokovnjakoma, ki bosta v kratkem sedela v novi službi z bistveno višjo plačo? In medtem ko Irci in Portugalci, ki so svoj bančni sistem tudi reševali prek slabe banke z dobro plačanim vodstvom, znova beležijo nadpovprečno gospodarsko rast, bomo v Sloveniji še naprej stopicali na mestu in nemo gledali, kako bomo prejemali nove račune za sanacije bančnega sistema.