VIDA ČADONIČ ŠPELIČ: TA DRŽAVA SI RES ZASLUŽI NEKAJ BOLJŠEGA

V državnem zboru vodite odbor za kmetijstvo. V primeru odvzema 46 krav kmetu iz Posavja ste opozorili na vrsto nepravilnosti. Kako pogosti so bili takšni odvzemi v času, ko ste bili na čelu veterinarske uprave oziroma uprave za varno hrano?

To je bilo že skoraj pred devetimi leti. Prejšnji zakon, ki je veljal takrat, ko sem bila direktorica, ni predvideval odvzema rejnih živali na takšen način, kot ga predvideva novi zakon in je bil izveden zdaj.  Inšpektor je lahko izvedel tri ukrepe. Če je ugotovil, da je lastnik pravilno oskrboval živali, je izdal ureditveno odločbo in jo je potem nadziral. Če so bile živali tako shirane, bolne, da je že inšpektor takoj ugotovil, da gre za mučenje živali, je kar odredil evtanazijo. Lahko pa je odredil tudi zakol živali, zlasti če je ocenil, da lastnik za te živali ne bo skrbel oziroma če ni našel drugega skrbnika. Za rejne živali nismo poznali zavetišč, saj to niso hišni ljubljenci. Nov zakon odreja odvzem podobno kot prejšnji, vendar je zdaj možno te živali naseliti pri drugih skrbnikih ali pa jih oddati društvu za zaščito živali. Ob tem je treba jasno povedati, da mora kmet, drugi skrbnik, ki je običajno kmetija, ali prehodni hlev oziroma začasno zavetišče za živali, ki ga uvaja novi zakon, izpolnjevati predpisane pogoje, medtem ko društvu tega ni treba. Poleg tega lahko društvo te živali proda ali pa jih ima v oskrbi, ki jo zaračuna državi. Pri zadnjemu dogodku so tako inšpektorica kot predstavniki enega od društev, ki je bilo zelo glasno pri sprejemanju te zakonodaje, dejansko že odpeljali živali, pri čemer ne vemo, kam, komu, kdo jih bo oskrboval, v kakšnih pogojih zdaj živijo, niti kakšen namen imajo z njimi. Zagotovo vemo le to, da bodo račun za vse te storitve, poslali državi.

Kakšne možnosti za pritožbo ima kmet, ki so mu živali odvzeli?

Pravzaprav jih ima zelo malo, saj je bil proces odvzema tako nestrokoven, da je celo profesor Rajko Pirnat v Dnevniku povedal, da zapisnik, ki vsebuje zgolj dva stavka. To ni zadostna podlaga za izrek ustne odločbe, ki so jo izreče na zapisnik, da bi bilo s čimerkoli opisano dejansko stanje in na tej osnovi utemeljen ukrep odvzema. Zaradi tega je tudi očitno minister Šarec podvomil v pravilnost postopka in se je odločil za izredni nadzor. Videli bomo, kaj bo ta pokazal, šele na podlagi tega se bo odprla tudi pravna pot lastniku. Na zapisniku sploh ni njegovega podpisa, zapisnik naj bi se nadaljeval v pisarni inšpektorice brez lastnika, kar je v nasprotju z zakonom o splošnem upravnem postopku. Pričakujem, da bo minister zagotovil neodvisnega strokovnjaka, ki bo ugotovil procesne napake in dal navodila, kako je treba postopek izpeljati do konca, da ne bodo kršene pravice te stranke. Poudarila bi, da se ne opredeljujem do razmer, v kakršnih so živali živele, o tem lahko zgolj ugibam na podlagi poročanja medijev. Inšpektorica je pri svojem delu samostojna, a mora upoštevati zakon. Razmere oz. konkretno situacijo bi morala popisati in slikovno dokazati, da bi bile priloga temu zapisniku. Pričakujem, da izredni nadzor razčisti ta postopek. V primeru, da je kmet kršil zakonodajo, mu je to treba natančno dokazati in mu dati navodila za odpravo nepravilnosti ter mu tudi izreči kazen. Hkrati pa mu je treba kot stranki v postopku omogočiti uporabo pravnih sredstev. Če bomo dovolili samovoljo inšpektorja in samovoljo nevladnikov, bodo kmetje vsak dan živeli v strahu, kdaj se bo na njihovi njivi, posebno v jeseni, ko je vse razmočeno, pojavila dvojica, inšpektor in nevladnik, ter naredila enak spektakularni odvzem živali, kot so v tem primeru. Temu je treba narediti konec za naprej, za dobrobit tako veterinarskih inšpektorjev, torej stroke, kot kmetov, predvsem pa je treba postaviti jasne standarde in upoštevati zakonodajo.

Svojo politično kariero ste začeli kot poslanka SKD leta 1993. Lani ste se vrnili v državni zbor kot poslanka NSI. Kakšna je razlika med takratno in današnjo politiko?

Žal kar velika, pa ne pozitivna. Na svoj prvi mandat imam zelo lepe spomine na našo stranko, poslansko skupino in seveda tudi na ves državni zbor. Takrat so bili v politiko vpeti ljudje z integriteto, znanjem, ki so znali spoštovati tudi institut poslanca ali poslanke ter so se temu primerno obnašali. Predvsem so nas delili različni pogledi na določene stvari, vendar smo jih usklajevali na zelo visoki strokovni in politični ravni. Imeli smo še kulturo dialoga, tega trenutno manjka.

Takrat je vlado vodil Janez Drnovšek, ki je s koalicijami presegal politične bloke. Končal je z rezultatom, kakršnega je lani dosegel Robert Golob. Ta za razliko od Drnovška v svojo vlado ni povabil NSi, kjer ste zdaj zbrani krščanski demokrati. Je bila to njegova ključna napaka?

Ne. Njegova ključna napaka je, da si domišlja, da ima kaj skupnega z g. Drnovškom. A po letu in pol tega ni videti. Janez Drnovšek je bil politik, ki je znal prisluhniti drugačnim, ki je iskal v politiki zaveznike za uresničevanje svojih idej. Pri tem predsedniku je pač obratno: ne zamudi niti ene priložnosti, da si ne bi nakopal enega sovražnika več.

NSi sicer sodeluje z vlado pri ustavnih spremembah, pogovarjate se tudi o spremembah volilne zakonodaje. Obdržali ste lahko tudi nekatere gospodarstvenike v državnih družbah. Je z odstopitvijo Valentina Hajdinjaka z vrha Darsa konec vaše konstruktivne opozicijske politike?

Mi zaradi Valentina Hajdinjaka in nekaterih članov, kot ste rekli, v državnih podjetjih, nismo sodelovali s to vlado, kar smo tudi večkrat poudarili, da smo opozicijska stranka in da v to koalicijo ne gremo. Kot tradicionalna stranka pa smo sposobni preseči politične razlike takrat, kadar govorimo o projektih, za katere ocenjujemo, da bi bili dobri za Slovenijo. Med njimi je gotovo tudi sprememba ustave, predvsem na področju sodstva, s katerim nihče ni zadovoljen. Zato bomo še naprej podpirali rešitve, ki so dobre in bodo sodstvo modernizirale. Zelo pomembne teme ne smejo biti odvisne od dnevnopolitičnega razhajanja. Sodelujemo tam, kjer lahko najdemo skupne poglede na reševanje problem in kjer ocenjujemo, da je dobro za Slovenijo. Tudi pri sprejemanju zakona o odpravi posledic ujme, poplav in plazov smo bili kritični, vendar smo ga podprli zato, ker smo prepričani, da prinaša več koristi za ljudi, če je sprejet, kot če ga ne bi bilo. Podprli smo ga zaradi tega, da bi ljudem omogočili hitrejše intervencije po poplavah.

Bo vaša naslednja poteza izročitev podpisov za preiskovalno komisijo o Gen I., za katero si v SDS zavzemajo že od začetka mandata?

Čakamo, da bo SDS naredil to, kar smo predlagali, da se bo vključil v komisijo za nadzor javnih financ, ki jo še vedno ignorirajo. Situacija kaže, da bo v bodoče treba nadzor nad delovanjem vlade okrepiti in ko bosta komisiji opozicijsko v polnosti zasedeni, bomo tudi mi te podpise izročili.

Na kongresu stranke v Horjulu je predsednik Matej Tonin govoril, da se je NSI pripravljena pogovarjati o novi koaliciji. Toda glede na politična razmerja brez Gibanja Svobode ni mogoče sestaviti nobene koalicije. Kakšno vlado bi podprla NSI?

Nimam kaj dodati k temu, kar je rekel naš predsednik, saj ni govoril o nobeni stranki, s katero bi ali ne bi sodelovali. Naštel pa je možnosti za nastanek nove programske koalicije, ki bi jo bilo vredno poskusiti, preden se bi šlo recimo na predčasne volitve. Lahko le poudarim, da ga pri tem podpiram. Tudi z njegovim stavkom, da vsak dan Golobove vlade izgubljen, se strinjam.

Včeraj (v ponedeljek – op.p) je KPK sporočila, da je uvedla preiskavo zoper Goloba. Kakšne ugotovitve pričakujete?

Pričakujem neodvisen nadzor, več od tega ne morem komentirati njihovega dela. Če me sprašujete o mojem osebnem mnenju, pa je uvedba te preiskave dokaz, da sta gospa Bobnarjeva in gospod Lindav vendarle govorila resnico. Naprej od tega ne želim ugibati, kakšne dokaze imajo na KPK in kakšni bodo njihovi izsledki. Želim zgolj izraziti upanje, da bodo res neodvisni, da bodo vredni podpisa KPK.

Ampak tega, kar sta govorila g. Lindav in gospa Bobnarjeva, do zdaj ni potrdila nobena priča. Oba njena nekdanja državna sekretarja sta to celo ovrgla, prav tako tudi direktorja NPU in Sove.

Kar se tiče direktorja NPU in Sove, ne morem popolnoma nič komentirati, ker nisem članica Knovsa. Sem pa slišala, da se njuni izjavi razlikujeta, zato ju bodo soočili in mislim, da je to prava poteza. Kar se pa tiče same preiskovalne komisije, moram povedati, da niti ena od prič ni zanikala konkretnega političnega vpliva predsednika vlade na oba, predvsem kar se tiče kadrovskih zamenjav. Namestnik direktorja policije je jasno izpričal, da on ni pisal o tem, ampak le o konkretnih vplivih oziroma zanimanjih določenih politikov za popolnoma konkreten postopek policije. To je povsem drugo, kar sta onadva izpričala. Nobena od teh prič, ki ste jih omenili, ni rekla, da ni bilo pritiska, ampak so povedali, da ni bilo pritiska, ko so bili oni zraven. To je pa velika razlika. Sprašujem pa se, zakaj je predsednik komisije Lamut poklical na zaslišanje ministra Poklukarja, ki je bil takrat, kot je sam zelo lepo povedal, uslužbenec ministrstva za obrambo. Imel je popolnoma drugo funkcijo in je pravilno, da ni vedel nič o teh pogovorih in o teh domnevnih pritiskih, kar je tudi on sam potrdil. Povedal pa je, kakšna so pravila na ministrstvu in kakšna so v policiji ter jasno povedal, kar govorijo tudi vsi pravniki, da na kadrovsko politiko v policiji ne sme vplivati nihče drug kot generalni direktor policije.

Če se ustaviva pri tistem delu, ki zadeva Sovo. Ali vas ne skrbi, da bi to politično razčiščevanje škodilo kazenskemu postopku zoper domnevna ruska vohuna ali mednarodnemu ugledu Sove, saj tuje obveščevalne službe gotovo spremljajo, kako neke zaupne informacije curljajo v javnost?

Predvsem sem zaskrbljena zaradi informacije, da naj bi nekdo vplival na izbiro dneva aretacije. Če se je to res zgodilo, potem se sprašujem, komu še lahko zaupamo. Naša varnost bi bila lahko dejansko ogrožena, če se to ne razčisti in če se bo to ponavljalo. Skratka, ni bilo dobro, če je prišlo do takšnega vpliva, zato bi bilo dobro, da bi stvari razčistili. Ob tem ne sodim, kdo je v tej zgodbi govoril resnico in kdo ne, ker imam premalo informacij. Me pa skrbi, če do takšnih situacij sploh lahko pride. Pri tem ni pomembno, kako se piše predsednik vlade, kako se piše direktor Sove, ker če tem institucijam ne moremo zaupati, komu v tej državi lahko še zaupamo?

Ali bo premier Golob po vašem končal svoj mandat ali se bo predčasno poslovil? Ga bodo pomagali odstaviti isti centri moči, ki so ga pripeljali v politiko?

Ne vem, ker nisem sodelovala pri zgodbi. Ko so ga pripeljali, sem se samo čudila rezultatu in si rekla, zdaj pa imajo možnost, da naredijo reforme. Poudarek je na reformah, da nekaj resnično premaknejo. Očitno se to ni zgodilo in ne želim ugibati, kaj bodo naredili z njim. Če pa me že prašate, bi rekla, da sem zelo razočarana in bi mu svetovala, da razmisli o odstopu.

Po letu in pol je Golobovo Svobodo na anketah opazno prehitela Janševa SDS. Videti je, da Goloba čaka podobna usoda kot Mira Cerarja in druge nove obraze. Kaj boste storili, če bo na naslednjih volitvah spet zmagal Janez Janša? Boste prelomili obljubo, da ga ne boste več podprli za mandatarja?

Glede na slabo delo Golobove vlade trenutno izgleda, da bi ponovno zmagal Janša. Po moje bo imela najprej velike težave levica, ki se je zaklinjala, da nikoli več Janeza Janše na oblast. O vstopu v kakršnokoli koalicijo odločali po volitvah. Osebno mislim, da je čas za nove politike in nikjer ne piše, da mora novo vlado voditi ravno Janez Janša. Bomo videli, tudi na desnici se dogajajo spremembe. Ne verjamem, da bi naša stranka in naš predsednik požrla besedo. To niti ni mogoče, saj je za vlado treba zbrati najmanj 46 glasov in v tem trenutku žal prav nič ne kaže, da bi jih desnica brez sprememb lahko dosegla. Edvard Stanič (nekdanji tajnik SKD -op.p) nas je vedno učil, da ni sprememb brez sprememb. Torej bo treba nekaj spremeniti, da bo desna sredina lahko prepričala volivce in zmagala s takšno večino, da bo lahko sestavila vlado. In se ponovno vračamo nazaj k Janezu Drnovšku, ki je to zmogel in znal.

Govorite o kakšni novi stranki? Imate v mislih stranko Anžeta Logarja?

Napoveduje se marsikaj, saj veste, tako na desni kot na levi. Očitno se bo do volitev še marsikaj zgodilo, zato bi zdaj delali zgolj račun brez krčmarja in ne želim ugibati. Kot podpredsednica NSi pričakujem, da bo prišlo na desnici do takšnih sprememb, da bo možno naslednjo vlado sestaviti tako, da bo lahko dobro delala. Sem zagovornica vlade, ki ima jasno smer, zna prisluhniti ljudem in učinkovito reševati težave. Tudi pred 30 leti sem bila zagovornica vstopa krščanske demokracije v Drnovškovo vlado.

Ali pričakujete, da bo na naslednjih volitvah Janša skušal uničiti NSI s satelitskima strankama Anžeta Logarja in Pavla Ruparja? Koliko je lahko pri tem uspešen?

Ne vem in ni mi je roko na srce, vseeno, kaj ima za bregom. Bi pa bilo dobro, da bi se manj ukvarjal z NSi. Politično domišljijo prepuščam njemu, zato ne bi prav nič ugibala.

Omenili ste, da ga zelo dolgo poznate, še iz časa, ko ste bili poslanka prvega sklica državnega zbora, vendar nista v dobrih odnosih. Kljub vašim izkušnjam ali pa morda prav zaradi njih ne, vas ni hotel za ministrico v svoji zadnji vladi. Se vas upravičeno boji?

V resnici sem vesela, da me ni hotel za ministrico. Pod težo prošnje predsednika in ožjega vodstva stranke sem pogojno soglašala, da bi bila ministrica, vendar si tega sploh nisem želela. Nič ni narobe, da me ni bilo v tisti vladi. Naša trojka ministrov je odlično delala, tudi Janez Cigler Kralj, ki je bil potem minister za delo in socialo, za kar so sprva nagovarjali mene. Midva z Janšo sva generacija in je čas, da se počasi umikava iz politike in da podpirava mlade. Takšno je moje stališče in tako tudi delam. Z Janšo nimava slabih odnosov, nasprotno, nisva skregana in ko se srečava, se pozdraviva.

Kako pa gledate na poziv Lojzeta Peterleta na kongresu, ko je pozval k spravi z Janšo?

Ocenjujem, da je Lojze Peterle že tako izkušen politik, da bi moral ločiti, kdo od slovenskih politikov je njemu in kasneje tudi gospodu Bajuku pomagal in kdo ju je v ozadju rušil …

Na predsedniških volitvah je Logar pobral precej glasov vašemu kandidatu Janezu Ciglerju Kralju, sicer ne bi bil tako uspešen. Če se bo to ponovilo na državnozborskih volitvah, bo imela NSi resne težave z dosegom parlamentarnega praga.

Janez Cigler Kralj je zelo pozno vstopil v to tekmo in to je bila napaka. Po drugi strani pa moram reči, da sem zelo ponosna nanj, ker je bil edini politik, ki je javno zagovarjal prave krščanske vrednote. On je tudi velik zagovornik življenja in evropskih ter slovenskih krščansko demokratskih vrednot. Treba je priznati, da je bil gospod Logar zelo dober kandidat. Tega svojega rezultata ni unovčil, za naprej pa ne želim ugibati. Mi bomo delali po svojih najboljših močeh, na koncu pa imajo vedno zadnjo besedo volivci.

Logarjevi Platformi ste ponujali nastop na skupni evropski listi. Ampak glede na to, da on, ne samo, da je poslanec SDS, je celo predsednik sveta stranke, ne razumem, kako ste mislili resno, da bo sprejel to ponudbo.

Mi smo pa mislili, da je on resen in da se bo dejansko odločil za neko novo politiko.

Saj še ni odstopil niti kot predsednik sveta stranke, kaj šele iz poslanske skupine.

Tu je imel možnost, da res dokaže, da ponuja nekaj novega, da se bo oblikovala nova desnica. In evropske volitve bi bile pravi čas za to in tudi pravi test pri volivcih. Očitno se je odločil drugače in njegova Platforma pravzaprav izgublja političen smisel. On je vendarle politik, ni na primer znanstvenik, in bi se zato moral politično opredeljevati do določenih stvari. Vendarle sedi v prvi vrsti v parlamentu in je predsednik sveta največje opozicijske stranke. Ker je napovedal, da bo naredil nekaj velikega, je sedaj nekoliko razočaral z napovedmi. Ampak verjetno že ve, kaj dela. Mislili smo, da je mislil resno in da je pripravljen sodelovati.

Po drugi strani pa ste se o skupni evropski listi zelo resno pogovarjali z SLS. Vas je presenetila njihova nenadna odločitev, ko so za nosilca svoje liste predstavili Petra Gregorčiča, ki v svojih komentarjih vseskozi napada NSI? Kako gledate na to? Je to provokacija?

Presenetila me je zaradi tega, ker je SLS vendarle tradicionalna stranka, s katero sem jaz osebno zelo veliko sodelovala tako na lokalnem nivoju kot tudi v parlamentu. Ampak oni sami vedo, zakaj so to naredili, mi lahko zgolj ugibamo. Morda je pa njihov kandidat po godu komu drugemu na desni …

Janša se že naslaja, češ da niti SLS niti NSI ne bosta dobili evropskega poslanca. Ali je to njegova pobožna želja?

Verjetno res. Sama nisem videla teh naslajanj, ker že dolgo ne spremljam več njegovih zapisov na družbenih omrežjih.

Zakaj NSI še vedno ni predstavila svojega nosilca oziroma nosilko liste? Občutek imam, da nekateri v vodstvu stranke čakajo, da se Ljudmila Novak sama odpove nastopu na evropskih volitvah.

To ne drži, kajti mi smo doslej evidentirali več kot deset kandidatov. Kot ste videli, smo na kongresu predstavili izhodišča programa. Ko bo čas, bomo ugotovili, kdo bi bil najboljši nosilec liste in kako si bomo  razdelili vsebine, ki jih želimo poudariti. Zaenkrat se ukvarjamo predvsem z temami, ki bodo nosilne, ker smo prepričani, da Evropa potrebuje sveže ideje in rešitve, saj zaostaja v določenih stvareh za ostalim svetom.

Ampak če bi predsednik Tonin podpiral gospo Novakovo za nosilko liste, s tem najbrž ne bi odlašali. Si na ta položaj želi on sam? Bi bila to za stranko dobra odločitev?

O tem ne želim ugibati. Gospa Novakova je seveda prepoznavna članica naše stranke. Moram zavrniti ugibanja, da ni bila na kongresu ker naj ne bi želela priti. To ni res, dan pred dogodkom me je poklicala, ker sva se pogovarjali še o neki drugi stvari in mi je jasno povedala, da ji je zelo žal, da ne more priti. Tako da ne zaznavam drugega kot včasih različne poglede na določene politične odločitve, kar pa je v demokratični stranki normalno in koristno. Tudi sama sem takšna, da znotraj stranke velikokrat povem svoje mnenje.

Koga bi vi najraje videli na prvem mestu vaše evropske liste? Imate favorita oziroma favoritinjo?

Ne, v tem trenutku nimam.

Pa ste sami tudi na listi?

Ne, nisem. Pri svojih letih se zavedam, kakšne so moje možnosti in si želim poslansko delo delati do konca mandata. Svoje znanje in izkušnje želim dati na razpolago v dobrobit stranke in absolutno podpirati mlade ljudi, ki jih imamo v našem podmladku dovolj. Zame vedno svet stoji na mladih in to govorim iz lastnih izkušenj. Če me pred več kot 30 leti takratno vodstvo stranke ne bi povabilo in mi zaupalo, predvsem Lojze Peterle in Marjan Dvornik, ki je bil takrat predsednik občinskega odbora v Novem mestu, jaz v politiki ne bi nikoli delovala. Saj ni rečeno, da bi bila to napaka, ampak po drugi strani pa moram reči, da sem z veseljem članica Slovenskih krščanskih demokratov od vsega začetka, in hvaležna da so mi takrat dali možnost. Prav tako ne smem pozabiti vloge legendarnega glavnega tajnika SKD Edvarda Staniča, ki je vedno dajal priložnost sposobnim mladim ljudem.

Evropske volitve bodo najbrž pomembno vplivale na dogajanje v slovenski notranji politiki, tudi na NSI. Naslednje leto boste imeli volilni kongres. Boste izbirali novega predsednika?

Za zdaj ne vidim nobene potrebe.

No, ampak recimo, če se zgodi, ne da ne bi dobili evropskega poslanca, se bo Tonin težko obdržal na čelu stranke.

Drži, a to se ne bo zgodilo.

Večkrat se kot novi možni novi predsednik omenja Jernej Vrtovec. Ali bi bil on dober predsednik?

Za zamenjavo predsednika bi potrebovali dober razlog, toda za zdaj ne vidim prav nobenega. Mislim, da Jernej ne bi bil prav nič srečen, če bi mu kdo predlagal, naj bo predsednik. Veste, zelo me veseli, ko vidim, kako ti fantje, torej Jernej, Janez, Matej, pa tudi strokovni sodelavci, ki so pri nas zelo predani in strokovni, generacijsko lepo sodelujejo. Prav veselje jih je gledati. Prepričana sem, da se iskreno tudi podpirajo in ob taki ekipi se počutim kot srečna mama.

Vi pa nimate ambicije, da bi vodili stranko? Ena ženska je že rešila stranko in jo vrnila v parlament.

Ena ženska je rešila stranko, jaz sem na to žensko zelo ponosna, jo podpiram, takrat je imela edina pogum to narediti, vendar je bila takrat več kot deset let mlajša. Jaz sem isti letnik kot Ljudmila Novak, vendar mislim, da je zdaj počasi nastopil čas, da ti letniki ne prevzemamo novih funkcij. Ampak naredimo inventuro svojega življenja in svoje izkušnje predamo naprej ter pomagamo po svojih močeh.

Ste pa od leta 2020 podpredsednica NSI. Vas mlajša generacija kaj posluša in upošteva vaše nasvete?

Z mlajšo generacijo imam res zelo dobre odnose in kot sem že rekla se včasih počutim kot srečna mama. Pogosto se pogovarjamo in velikokrat me vprašajo, kakšno je bilo vzdušje takrat, ko so bili krščanski demokrati stranka s 15 poslanci, ali ko smo leta 1994 zmagali na lokalnih volitvah. Imam občutek, da me upoštevajo, zato moram reči, da se v tej poslanski skupini počutim zelo dobro, saj smo zelo posrečeno sestavljeni. Starejši smo opora s svojimi izkušnjami, mlajši imajo super ideje, tudi iz različnih strokovnih področij prihajamo. Mislim, da smo dobra ekipa.

No, krščanski demokrati so imeli vedno več odstotkov, kakor jih ima zdaj NSI. Kako bi vi svetovali mlajši generaciji, da naj prebijejo deset odstotkov na volitvah?

Najprej je treba ugotoviti, da so krščanski demokrati nastali in potem tudi delovali v popolnoma drugačnem času. To je bil čas, zaznamovan z osamosvojitvijo, s plebiscitarno voljo, da gremo v svojo državo. In to voljo je nekako poosebljal ravno takratni predsednik krščanskih demokratov Lojze Peterle. Krščanski demokrati smo vedno imeli, tako kot tudi sedaj, ob sebi dobre ljudi, strokovnjake na posameznih področjih, ki so obvladali pozitivno politično obrt. Želim, da bi ljudje ob tolikih poskusih resnično ugotovili, da ko na volitvah voliš etablirano stranko, s tem kupiš znan program in ljudi, ki so svoje delovanje v javnosti že dokazali. In krščanski demokrati smo se skozi zgodovino že izkazali, zato upam, da bo enkrat vendarle prišlo do tega spoznanja. Moj nasvet je samo trdo delo, praktične rešitve in dialog.

Omenili ste, da ste se zavzeli za vstop v Drnovškovo vlado, torej koalicijo med SKD in LDS, zato me zanima, ali bi se tudi zdaj zavzeli za koalicijo NSI s katero od strank na levi strani političnega pola?

Moramo upoštevati, da smo včasih imeli polovico političnega prostora. Zdaj pa kaže, da ima levi del krepko čez polovico in da se desna sredina krči. Nekoč smo imeli 45 poslancev, zdaj jih imamo samo 35. Zato bi bilo prav, da bi bila na levi resna stranka, s katero bi lahko programsko sodelovali. Sama ne bi imela nobenih težav sodelovati s takšno stranko. Toda v tem trenutku resne stranke na levi ne vidim, torej govorimo hipotetično.

Kakšni so pa vaši politični načrti? Boste tudi na naslednjih volitvah kandidirali za poslanko?

Moj politični načrt je zelo jasen: zdravo in kolikor toliko uspešno preživeti ta mandat do konca, to sem obljubila sebi in svojim volivcem, potem je pa čisto vse odprto. Prihodnje leto bom februarja izpolnila pogoje za upokojitev in zaradi tega sem srečna, saj mi je uspelo previhariti življenje na različnih zanimivih položajih in področjih. V prihodnje si želim samo zdravja zase in za mojo družino. Ter učinkovite vlade za našo Slovenijo, ki jo imam neizmerno rada. Ta država si res zasluži nekaj boljšega.