V SLOVENIJI LETNO ZAVRŽEMO KAR 68 KG HRANE NA PREBIVALCA IN TA ŠTEVILKA VSAKO LETO NARAŠČA

DELI:
22.02.2023, NSi

»Ko govorimo o šolski prehrani, je zelo pomembno, da govorimo o spoštljivem odnosu do hrane in do vseh tistih, ki vsakodnevno skrbijo za pot hrane od njive do vilic. Kmetov, predelovalcev, pekov, kuharjev,« je poslance ob obravnavi Zakona o šolski prehrani  ter Zakona o osnovni šoli nagovorila poslanka Vida Čadonič Špelič. Že v preteklosti so brezplačni osnovnošolski obroki bili pogosta tema tako politike, stroke lokalnih skupnosti, pa tudi državljank in državljanov. Otroci so naše bogastvo. Večkrat smo slišali, da je naše osnovno šolstvo brezplačno, pa kljub temu se še vedno plačujejo delovni zvezki, malice in kosila.

V Sloveniji imamo resne težave z zavržki hrane

V slovenskih šolah in vrtcih se že ob sedanji ureditvi soočajo s precejšnjimi količinami neporabljene hrane. Cilji Evropske unije so usmerjeni v to, da se količina odpadne hrane do leta 2030 razpolovi. Zato je treba ob predlaganem spreminjanju sistema šolske prehrane dobro premisliti, kako poskrbeti za takšno organizacijo, da se količina zavržene hrane zmanjša, ne pa še poveča. Letno v Sloveniji zavržemo kar 68 kg hrane na prebivalca in ta številka vsako leto narašča. Za primerjavo, v Italiji zavržejo 31 kg na prebivalca. Poslanka Čadonič Špelič opozarja: »Za predlagano spremembo zakonov so finančne posledice za državni proračun ocenjene na 77 mio eur. Občine opozarjajo, da bo morebiten sprejem zakonov povzročil znatne finančne posledice tudi zaradi potrebnih investicij v infrastrukturo šolskih kuhinj in jedilnic. Kot so zapisali, trenutna infrastruktura večine šol ne omogoča pogojev niti za pripravo niti za postrežbo kosil«. Po mnenju poslanske skupine NSi bo potrebno predloge zakonov popraviti in dodelati, vendar jima v prvem branju poslanci NSi ne bodo nasprotovali.