V LUKSEMBURGU O PRIHODNOSTI KMETIJSTVA
Prihodnost skupne kmetijske politike Evropske unije, zmanjševanje administrativnih bremen in podpora mladim kmetom so v ospredju aktivnosti ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja in širše ekipe Ministrstva za kmetijstvo. Osrednji dogodek tedna je bilo zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v Luksemburgu, kjer so države članice dosegle pomemben dogovor o izhodiščih za izvajanje skupne kmetijske politike po letu 2027.
V ponedeljek, 26. oktobra, je minister Janez Cigler Kralj sodeloval na zasedanju Sveta EU v Luksemburgu, kjer so kmetijski ministri dosegli delni splošni pristop k predlogu uredbe o izvajanju prihodnje skupne kmetijske politike. Dogovor predvideva večjo prilagodljivost ukrepov potrebam posameznih držav članic, enostavnejše postopke ter okrepljeno podporo aktivnim in mladim kmetom. Gre za pomemben korak pri oblikovanju evropske kmetijske politike za obdobje po letu 2027, o kateri bodo pogajanja še potekala.
View this post on Instagram
Minister je ob tem poudaril, da Slovenija potrebuje stabilno in predvidljivo podporo kmetijstvu, ki bo upoštevala posebnosti slovenskih kmetij. Med ključnimi prednostnimi nalogami ostajajo dohodkovna plačila, podpora mladim prevzemnikom, pomoč kmetijam na območjih z naravnimi omejitvami ter naložbe v večjo konkurenčnost in odpornost kmetijstva. Posebej je izpostavil tudi potrebo po zmanjševanju birokracije, saj morajo biti evropski ukrepi za kmete predvsem razumljivi, dostopni in učinkoviti.
Pomemben del razprav je bil namenjen tudi mednarodni trgovini s kmetijskimi proizvodi in prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam. Slovenija se je zavzela za pravične konkurenčne pogoje, spoštovanje evropskih standardov in ustrezno zaščito občutljivih kmetijskih sektorjev. Ob vse pogostejših vremenskih ekstremih je poudarila tudi potrebo po konkretnih evropskih rešitvah za učinkovitejšo rabo vode, obvladovanje suše in večjo odpornost kmetijske pridelave.
Minister je ob robu zasedanja opravil tudi dve bilateralni srečanji. Z italijanskim ministrom Francescom Lollobrigido sta razpravljala o izzivih kmetovanja na obmejnih območjih in možnostih nadaljnjega sodelovanja. S poljskim ministrom Stefanom Krajewskim pa sta izmenjala stališča o prihodnji skupni kmetijski politiki, podpori prašičereji ter izvajanju evropske uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov.
Pomemben poudarek tedna je tudi podpora mladim kmetom. Ministrstvo je 26. oktobra predstavilo rezultate finančnega produkta AGRO FI Mladi. V okviru finančnih instrumentov AGRO FI je bilo doslej odobrenih že več kot 40 milijonov evrov razvojnih posojil, pri čemer je dobrih 13 milijonov evrov zagotovilo ministrstvo iz državnega proračuna. Zaradi velikega zanimanja je nov javni razpis predviden v začetku leta 2027. Namen ukrepov je mladim olajšati prevzem in posodobitev kmetij ter ustvariti boljše pogoje za dolgoročni razvoj slovenskega podeželja.
Pomembno vlogo pri izvajanju usmeritev ministrstva imata tudi državna sekretarka Mojca Erjavec in državni sekretar Velislav Žvipelj.
Državni sekretar Velislav Žvipelj je v Kisovcu obiskal Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije Kemijskega inštituta. V ospredju obiska je bilo biogospodarstvo, predvsem možnosti učinkovitejše uporabe domačih surovin in stranskih proizvodov ter njihovega povezovanja z raziskovalnim znanjem in industrijo. V centru med drugim raziskujejo uporabo lesnih in celuloznih ostankov pri razvoju baterij ter možnosti pridobivanja fosforja iz blata in digestata za potrebe kmetijstva. Ministrstvo ob tem pripravlja akcijski načrt za biogospodarstvo, s katerim želi spodbuditi razvoj prednostnih vrednostnih verig, učinkovitejšo rabo naravnih virov in ustvarjanje višje dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu.
Državna sekretarka Mojca Erjavec se je ob koncu preteklega tedna, v nedeljo, 25. oktobra, udeležila slovesnosti ob 50-letnici Društva kmetic Brežice. Dogodek je zaznamovala tudi 20-letnica ocenjevanja in razstave tradicionalnega bizeljskega ajdovega kolača. Slovesnost je poudarila pomembno vlogo kmetic pri ohranjanju kulinarične dediščine, medgeneracijskem prenosu znanja in povezovanju podeželskih skupnosti. Njihovo dolgoletno delo pomembno prispeva k ohranjanju tradicije in življenju slovenskega podeželja.
View this post on Instagram
Rdeča nit tedna ostaja jasna: prihodnost slovenskega kmetijstva je odvisna od stabilnih pogojev za delo, manj administrativnih ovir in več priložnosti za razvoj. Evropski dogovor v Luksemburgu predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnja pogajanja, medtem ko domači finančni instrumenti mladim kmetom omogočajo lažji dostop do sredstev. Skupni cilj teh prizadevanj je kmetijstvo, ki bo odpornejše na prihodnje izzive in bo tudi naslednjim generacijam omogočalo kakovostno življenje ter delo na slovenskem podeželju.
View this post on Instagram
Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.